Celje

Mestna občina Celje je ena od enajstih mestnih občin v Republiki Sloveniji. Na severu meji na občino Vojnik, na vzhodu na občino Šentjur, na jugovzhodu na občino Štore, na jugu na občino Laško in na zahodu na občino Žalec. Mestna občina Celje pokriva 94 km² površine in ima 49.077 prebivalcev, od katerih je 24.345 moških in 24.732 žensk (vir: Statistični urad Republike Slovenije 2016). Povprečna starost prebivalcev znaša 40,49 let, povprečna stanovanjska površina znaša 27,52 m² na prebivalca. Občinski praznik mestne občine je 11. april in je posvečen 11. aprilu 1451, ko so bile Celju podeljene mestne pravice. Župan mesta Celje je od leta 1998 Bojan Šrot, ki funkcijo župana opravlja peti mandat.

Mesto Celje je tretje največje mesto v državi in je središče občine,ki leži ob sotočju rek Savinja in Voglajna v Spodnji Savinjski dolini. Celje je dinamično in razvojno mesto. Je upravno, administrativno, kulturno, izobraževalno, gospodarsko, sejemsko in turistično središče regije. Največji turistični znamenitosti sta Stari grad Celje in Knežji dvorec, kulturnozgodovinska zaklada mesta, ki sijeta v prenovljeni podobi in pričata o bogati zgodovini Celja. Ostale znane turistične točke so Vodni stolp, Kvartirna hiša, Slovensko ljudsko gledališče, Narodni dom, Celjski dom, Stari pisker in drugi. Številne možnosti za sprostitev, rekreacijo in izlete s kolesom ali peš pa ponujata Šmartinsko jezero in Celjska koča v neposredni bližini.

Fotogalerija znamenitosti

Potopisi

+ Dodaj svoj potopis

Najboljši potopisi bodo nagrajeni in objavljeni v najbolj brani slovenski potovalni e-reviji Potnik.si


Skupna dolžina: 3 minut in 20 sek

Za ogled na celotnem zaslonu kliknite na videu gumb [ ] skrajno desno spodaj.

Turistične destinacije in znamenitosti

Glavne atrakcije

Stari grad Celje: V pisnih virih je prvič omenjen leta 1323. Njegova podoba je bila sprva mnogo skromnejša, saj je obsegal le romanski palacij z obzidjem. Današnjo podobo je grad dobil kasneje, ko so ga prevzeli grofje Celjski, najbolj znana in najpomembnejša vladarska rodbina na območju današnje Slovenije. Prvi med Celjskimi, ki se je z ženo in štirimi otroki preselil na Stari grad Celje, je bil Friderik I. Ob vselitvi je grad temeljito spremenil in povečal v stanovanjsko rezidenco. Grad se je nato postopoma širil. Okoli leta 1400 sta bila na vzpetini zgrajena še štirinadstropni obrambni stolp, imenovan Friderikov stolp, ter obrambno obzidje, ki sta se ohranila vse do danes. Friderikov stolp je dobil ime po Frideriku II. Celjskem, ki je bil v stolpu zaprt. Dinastija Celjskih se je končala s smrtjo zadnjega moškega potomca, Ulrika II.

Danes se v gradu nahaja tudi sodoben Turistično informacijski center s Kavarno Veronika. Stari grad Celje je vsako zadnjo soboto v avgustu prizorišče tradicionalne srednjeveške prireditve »Dežela Celjska vabi«, v poletnih mesecih pa se na njem odvija program Živa zgodovina, ki obiskovalcem ponuja možnost, da z obiskom postanejo del »žive« zgodovine in v avtentičnem okolju mečujejo z vitezi, streljajo z lokom, se spogledujejo z grajskimi princesami, ustvarjajo v srednjeveških delavnicah.

Telefon: +386 (0)3 544 36 90

Spletna stran: http://www.grad-celje.com

Stara grofija : Je najlepša renesančna stavba v Celju. Zgrajena je bila med letoma 1580 in 1603 ob južnem delu mestnega obzidja, na mestu, kjer so nekoč stala upravna in gospodarska poslopja celjskega spodnjega gradu. V 30. letih 20. stoletja so med obnovitvenimi deli odkrili znameniti Celjski strop. Po drugi svetovni vojni je v njej svoje domovanje našel Pokrajinski muzej Celje. Za stavbo se nahaja urejen arheološki park in lapidarij na prostem z razstavljenimi najdbami rimske Celeie.

Knežji dvor : V 14. in 15. stoletju je grad služil kot rezidenca grofov in knezov Celjskih. Po izumrtju Celjskih je bil v poslopju od 15. stoletja dalje vicedomski urad, sredi 18. stoletja pa so ga po ukazu cesarice Marije Terezije preuredili v vojašnico. Čeprav je bila stavba s številnimi prezidavami oropana nekdanjega srednjeveškega videza sodi med najpomembnejše grajske objekte na Slovenskem in je tudi zaščitena za spomenik državnega pomena. V kletnih prostorih se razprostira največja in situ predstavitev ostankov rimske Celeje, ki skupaj z razstavo Grofje Celjski dopolnjuje vsebino dvora. Svoje mesto v njem pa ima tudi Galerija sodobne umetnosti Celje.

Narodni dom : Na Trgu celjskih knezov stoji zgradba, zgrajena v letih 1895 96 po načrtih češkega arhitekta Vladimirja Hraskyja. V času Stare Avstrije je bil celjski Narodni dom kulturno in družabno središče celjskega slovenskega meščanstva, danes pa so v njem prostori Mestne občine Celje in Upravne enote Celje. Na vogalu Narodnega doma se nahaja Likovni salon.

Celjski dom : Leta 1906 so celjski Nemci po načrtih dunajskega arhitekta Petra Pavla Branga na Krekovem trgu dogradili takrat imenovano Nemško hišo. Zamišljena je bila kot protiutež slovenskemu Narodnemu domu, kar je s svojim germanskim videzom kazala že navzven. Po koncu prve svetovne vojne so jo preimenovali v Celjski dom, ki vse do danes nudi prostor številnim kulturnim prireditvam. V njem ima svoj sedež tudi Zavod za kulturne prireditve in turizem Celeia Celje.

Prothasijev dvorec : Dvorec, ki je dobil ime po graščaku Antonu pl. Prothasiju, je bil zgrajen v 18. stoletju in predstavlja osamljen primer stavbarstva iz tega obdobja. Danes se v stavbi nahajajo pravosodni uradi in poročna dvorana.

Svetokrščanska krstilnica : V Gubčevi ulici stoji starokrščanska krstilnica s krstnim bazenom, zgrajena na prehodu iz 4. v 5. stoletje. Krstilnica je verjetno pripadala večjemu cerkvenemu kompleksu, ki je bil postavljen v tem delu mest.

Vodni stolp : Jugovzhodni vogalni obrambni stolp je del srednjeveškega mestnega obzidja in ga imenujejo tudi Špitalski stolp. Zgrajen je bil v drugi polovici 15. stoletja in predstavlja enega izmed štirih še ohranjenih mestnih stolpov. Zanimivost predstavlja plošča z napisom in iztegnjenim prstom, ki kaže, do kam je segala voda ob povodnji leta 1672.

Fotoatelje in galerija Pelikan : Stekleni fotografski atelje iz leta 1899 predstavlja življenje in delo celjskega fotografskega mojstra Josipa Pelikana. V ateljeju je na ogled fotografova originalna oprema in njegov stekleni salon.

Mestni magistrat : (Muzej novejše zgodovine Celje) Med markantne stavbe mestnega jedra sodi stavba mestnega magistrata iz 17. stoletja. Njena posebnost sta renesančno jedro in klasicistično pročelje z balkonom. V prvi polovici 19. stoletja je bila stavba temeljito prezidana za mestni magistrat, danes pa je v njej Muzej novejše zgodovine Celje in edini otroški muzej v Sloveniji, Hermanov brlog.

Cerkev Sv. Danijela : Sedanja stolnica je bila prvotno romanska enoladijska cerkev. Po več prezidavah je sedanjo podobo dobila v drugi polovici 20. stoletja, v letu 2001 pa je bila dozidana tudi kapela, posvečena škofu in pisatelju Antonu Martinu Slomšku, katerega kip se nahaja ob cerkvi. V cerkvi je med drugim na ogled gotska dragocenost – kapela Žalostne matere božje z bogatim kamnoseškim okrasjem in kamnitim kipom Pieta, srednjeveške poslikave in beneški glavni oltar.

Cerkev Marijinega vnebozetja : Cerkev je bila zgrajena v romanskem slogu (13. stol.) kot del minoritskega samostana. Svoje prvotne podobe ni ohranila, saj so jo večkrat prizadeli požari, med katerimi je bil najbolj uničujoč požar leta 1798, ki je uničil tudi velik del Celja.

Marijino znamenje na Glavnem trgu : Marijino znamenje stoji na mestu, kjer so že v začetku 16. stoletja postavili sramotilni steber, namenjen kaznovanju zločincev in manjših prestopnikov. Na visokem stebru, ki stoji na trikotnem podstavku, stoji kip Marije Device, ob stebru pa stojita baročna kipa sv. Roka in sv. Florjana ter kip sv. Jožefa iz 19. stoletja. Na stranicah podstavka so posvetilni napisi iz prejšnjega stoletja v latinščini, nemščini in slovenščini.

Kip Alme M. Karlin : Kip je posvečen Almi M. Karlin, svetovni popotnici, pisateljici, poliglotki in teozofinji. Rodila se je leta 1889 v Celju, sama prepotovala svet in se ponovno vrnila v Celje. Umrla je leta 1950 v majhni hišici v Pečovniku, kjer je na ogled razstava o njenem življenju. Pokrajinski muzej Celje ima njej v čast postavljeno stalno razstavo, ki prikazuje njeno življenje in pot okoli sveta.

Kip Josipa Pelikana : Kip je posvečen Josipu Pelikanu, celjskemu fotografu češkega rodu, ki se je rodil leta 1885 v Trbižu. Njemu v spomin je Muzej novejše zgodovine Celje ohranil njegov atelje, kjer je razstavljena originalna oprema, vključno s steklenim salonom.

Izleti v okolici destinacije

V bližini Celja se nahaja mesto Laško, ki slovi po svojem največjem poletnem festivalu Pivo in cvetje.

Lahko pa obiščete tudi Terme Thermana Laško, ki so odličen izbor za vse, ki iščejo svoj mir, si želijo povrniti zdravje, se sprostiti in razbremeniti.

Potovalni načrti

Center mesta je zaprt za promet, zato se lahko prosto sprehajate, lahko si izposodite kolo, lahko pa se pelješ z mestnim turističnim vlakcem. Mesto je idealno za oglede, saj so vse glavne znamenitosti in atrakcije dokaj blizu.

V Celju se vsako leto odvijajo zelo odmevni sejmi in sicer:

Mednarodni sejem obrti in podjetništva v Celju

Sejme so v mestu organizirali že v srednjem veku. Leta 1863 je bila prva moderna sejemska prireditev (prva celjska kmetijska razstava) v mestu. Prvi obrtni sejem so organizirali jeseni leta 1968. Leta 2015 se je na MOS-u (Mednarodnem obrtnem sejmu) predstavljalo 1500 razstavljalcev iz 38 držav. MOS je največja tovrstna prireditev v Jugovzhodni Evropi.

Mladinski pevski festival Celje

Že leta 1946 so izvedli prvi množični koncert mladinskih pevskih zborov, ko je pred Prothasijevim dvorcem pelo 3000 mladih pevcev. Leta 1960 so prvič nastopili tudi pevci iz drugih jugoslovanskih republik. Leta 1961 je v mestu potekal IV. festival mladinskega petja, na katerem je sodelovalo 844 mladinskih zborov s 42934 pevci. Leta 1963 je prireditev prvič privabila mlade pevce iz tujine. Danes je Mednarodni mladinski pevski festival Celje bienalno srečanje izbranih mladinskih zborov iz Slovenije in tujine.

Erotični sejem sLOVErotika v Celju

Decembra vsako leto se v Celju zgodi vroči dogodek za odrasle. Največji in najbolj odmeven v širši regiji.

Aktivnosti

Mestni gozd z največjo drevesno hišo v Sloveniji

Celje se ponaša z velikim in urejenim mestnim gozdom, ki skozi celotno leto privablja obiskovalce, sprehajalce in rekreativce. S svojimi 94 hektarji gozdnih površin in 14 kilometri opremljenih sprehajalnih poti je največja urejena javna zelena površina v Celju. V mestnem gozdu se nahaja edinstvena drevesna hiša, ki je v celoti narejena iz lesa iz mestnega gozda. Zasnovana je kot manjši informativni in izobraževalni center mestnega gozda in je namenjena manjšim skupinam in posameznim obiskovalcem gozda. Je največja drevesna hiša v Sloveniji, znana tudi v tujini. Iz prvotno skromne drevesne opazovalnice, je prerasla v odprti in univerzalni prostor srečevanja.

Kako do hiše

Peš: Do drevesne hiše se pride po nezahtevni gozdni poti. Pot od železniške postaje vodi mimo hotela Evropa, po Prešernovi ulici do Glavnega trga, po Gosposki ulici do Osrednje knjižnice, čez Splavarski most, po Partizanski cesti do Meškovega studenca, od tam pa po lesenih stopnicah v hrib, od koder nas do drevesne opazovalnice vodijo kažipoti po gozdu.

Z avtom do pričetka pešpoti: AC Ljubljana- Maribor zapustimo na izvozu Celje center in peljemo po Mariborski cesti skozi mesto preko mostu čez Savinjo. Takoj za mostom zavijemo desno mimo Mestnega parka do parkirišča za Drevesno hišo na levi strani (Partizanska ulica 5). Od tu nadaljujemo cca 50 m peš po Partizanski cesti do Meškovega studenca. Od tam pa po lesenih stopnicah v hrib, od koder nas do drevesne opazovalnice vodijo kažipoti po gozdu.

Telefon: +386 (0)3 428 79 36 , +386 (0)3 544 36 90

  • V primeru padavin in razmočenega terena hiša ni odprta.

Šmartinsko jezero

Nahaja se v neposredni bližini Celja in je s svojo razgibano obalo ter zanimivo okolico privlačna izletniška točka. Nastalo je leta 1970 in meri 113 ha vodne površine. Poleg svoje prvotne funkcije zadrževalnika visoke vode sta se jezero in okolica z leti spremenila v rekreacijsko, športno in turistično območje, ki je iz leta v leto bolj priljubljeno. S svojo idilično, neokrnjeno naravo, pestro ponudbo, predvsem pa varno in urejeno potjo do vode Šmartinsko jezero privablja in navdušuje vse generacije obiskovalcev. Številni sprehajalci, rekreativni tekači, kolesarji in seveda štirinožni prijatelji so vsak dan na poti k istemu cilju – na Šmartinsko jezero. Izposoja čolnov, kajakov in plovil na nožni pogon (»pedolinov«) omogoča rekreacijo na vodi. Jezero je vsled bogatega vodnega življenja pravi raj za športni ribolov, v bližini sta na voljo igrišče za golf in najem prostorov za piknik.

Kako do in okoli jezera?

Varna, urejena in lepo označena pot, ki se prične pri cerkvi Sv. Duha v Novi vasi, pešce, tekače in kolesarje popelje prav do jezera. Pri jezeru se pot razcepi v dve smeri: levo vodi po krožni potki mimo sodobnih igral za otroke, se nadaljuje okoli enega izmed rokavov jezera in se preko pontonskega mostu konča pri Čolnarni Muzelj, kjer se lahko sprehajalci spočijejo v senci dreves ali si izposodijo čoln oziroma kajak. Desna smer pešpoti zavije v gozdiček in vabi k sproščanju in uživanju ob jezerski obali. Ob celotni poti okoli jezera so razporejene lesene klopi, namenjene počitku in sprostitvi ter informativne table s poučnimi podatki o jezeru in življenju v njem. Obiskovalce vabijo tudi prostori za piknik v naravi, medtem ko kulinarično izkušnjo zaokrožujejo naslednji ponudniki gostinskih storitev okoli jezera:


Čolnarna Muzelj (izposoja čolnov in pedalinov, najem piknik prostora, ponudba hrane in pijače, otroška igrala)

tel. št.: 031 432 408

Brkati som (ponudba pijače,prigrizkov sladoleda, izposoja čolnov in supov)

tel. št.: 031 716 617

Gostilna Tepež (ponudba pijače, najem piknik prostorov)

tel. št.: 041 405 445

Pušn šank pri Tini (ponudba pijače, sladoleda, prigrizkov, najem piknik prostorov, igrala za otroke)

tel. št.: 041 777 782

www.pusnsank.si,

Ribiški Dom Brezova (ponudba pijače, najem piknik prostorov)

tel. št.: 040 831 801

Veslaški center na Špici

Sodoben kajakaški center na Špici v Celju dopolnjuje športno-rekreativno, turistično, izletniško in gostinsko ponudbo ob Savinji. To je domovanje Kajak kanu kluba NIVO Celje, ki že sedmo desetletje združuje ljubitelje veslanja (kajak in kanu) na divjih vodah. Skozi zgodovino kluba se je zvrstilo lepo število odličnih športnikov, kot so sestre Cankar, Matjaž Murgelj, Dušan Konda, Pavel Kuralt … V zadnjem času je njihov najboljši član Simon Brus, ki se ob zlatih medaljah z EP, dvakratni osvojitvi DP in številnih drugih medaljah ponaša z zlatom s prvih mladinskih olimpijskih iger v Singapurju 2010. Ob njem se že kalijo nove generacije mladih kajakašev, ki s svetovnih in evropskih mladinskih prvenstev prinašajo številna odličja. Center stoji ob priljubljeni sprehajalni poti ob Savinji, ob njem pa je urejen fitnes na prostem. Ne preveč zahtevna kajakaška proga v strugi Savinje je primerna za rekreativce in predvsem za trening mlajših selekcij, kar s pridom uporabljajo tudi drugi slovenski klubi. Na njej organizirajo tekmovanja v okviru Kajakaške zveze Slovenije. V klubu si lahko ob plačilu letne članarine izposodite osnovno opremo.

V poletnih mesecih se na prizorišču ob kajakaškem centru odvijajo tudi različne zabavnoglasbene prireditve oziroma koncerti različnih zasedb, vključno s tradicionalnim prvomajskim kresovanjem. V klubski kavarni in piceriji Špica si sprehajalci lahko privoščijo počitek med sprehodom ob Savinji. Za razna predavanja, sestanke in predstavitve je na voljo manjša dvorana za 50 ljudi.

Kajak kanu klub NIVO Celje,

Telefon: +386 (0)41 767 873,

http://www.kkk-nivo.com

Celjska koča

Območje Celjske koče s Pečovnikom ima dolgoletno turistično športno tradicijo, saj sta smučišče Celjska koča in planinska postojanka Celjska koča na 650 m nadmorske višine od davnega leta 1920 pomembni mestni turistični točki, namenjeni rekreaciji v naravnem okolju. Nahaja se le dobrih 10 km iz mesta.

Pustolovski park & bob kart

Okolju prijazen pustolovski park je zasidran med drevesnimi debli in krošnjami na Celjski koči. S poligoni za vse starostne skupine ponuja možnost vsestranske rekreacije ter spoznavanje okolja na drugačen način. Park tvorijo tri proge različnih težavnostnih stopenj s skupno 32 vadbenimi elementi, ki obljubljajo pustolovščino za vse tipe adrenalinskih navdušencev. Poletno sankališče Bob kart se razprostira po pobočju smučišča Celjska Koča. 800 m dolga proga ponuja tako drzne spuste kakor tudi ležerno vožnjo, zagotovo pa povišan utrip ter obilico zabave. Popeljete se lahko sami ali s svojim malčkom. Bobkart Celjski dirkač je prvo tovrstno sankališče v Sloveniji. Na progi lahko dosežemo največjo hitrost 40 km/h. Vožnja traja povprečno slabi 2 minuti, odvisno od hitrosti vožnje.

Kolesarjenje & pohodništvo

Celjska koča je del Posavskega hribovja. Območje opredeljuje šest izrazitih vrhov in štiri doline oz. soteske med njimi. Vrhovi so Tolst ( 834 m n.v. ), Ramanco ( 781 m n.v. ), Vipota ( 532 m n.v. ), Grmada ( 718 m n.v. ), Bavč ( 692 m n.v. ), in Srebotnik ( 700 m n.v. ). Med Tovstom, Grmado in Vipoto se razprostira dolina Pečovnik s Pečovniškim potokom. Celotno področje je označeno z markiranimi planinskimi potmi. Urejene pohodniške poti so primerne za družine, posameznike ali rekreativce.

Glede na vašo kondicijo in razpoložljiv čas se lahko: povzpnete na Grmado, kjer se nahaja zvonček želja, odpravite čez Tolsti vrh v idilično vasico Svetina, kjer si lahko ogledate cerkev Marije Snežne in cerkev Svetega Križa. Na tamkajšnjem pokopališču počiva znana celjska popotnica in pisateljica Alma M. Karlin, spustite skozi sotesko imenovano Hudičev graben, ki poteka ob in po strugi Hudičevega potoka. Pot je izredno zanimiva, saj se s pomočjo klinov in jeklenice na določenih delih poti spuščate tik nad strugo potoka, kjer lahko vidite tudi mnoge slapiče.

V Pečovniku, na obrobju mesta, na začetku pešpoti, ki vodi na Celjsko kočo se nahaja hiša Alme M. Karlin, v kateri je s svojo prijateljico preživela svoja zadnja leta. V njej si lahko ogledate razstavo z naslovom »Samotno potovanje Alme M. Karlin«, ali pa se podate na ogled mesta Celje, kjer lahko na vsakem koraku obiščete muzej, galerijo, grad ali dvorec in še mnoge kulturne zanimivosti mesta.

Celjska koča pa je prav tako že dolgo privlačen cilj kolesarjev, je pa tudi izhodišče za bolj ali manj zahtevne kolesarke izlete in ture po Kozjanskem gričevju. Vsak rekreativec si lahko glede na svojo pripravljenost sam izbere zahtevnost poti.

Smučišče Celjska koča

Celjska koča obsega več kot 4 hektarje, z najvišjo točko Tolsti vrh na nadmorski višini 834 m. Nanj vas pripelje posodobljena vlečna naprava s skupno kapaciteto 900 smučarjev na uro. Smučišče je opremljeno s sodobnim sistemom umetnega zasneževanja in razsvetljavo, ki omogoča nočno smuko. Poleg smučišča je tudi otroški poligon s tekočim trakom dolžine 60 m. Med zimskimi počitnicami na smučišču potekajo tečaji smučanja za začetnike.

Zemljevidi in geografija

Zemljevid Celja

Dinamični zemljevidi

Vreme in klima

Celje ima zmerno celinsko podnebje, kar pomeni topla poletja in mrzle zime.

Zgodovina

Celje s svojo podobo nevsiljivo združuje antično in srednjeveško dediščino z modernim urbanim okoljem. Ohranjene tlakovane rimske ulice, mogočne grajske stavbe in ostanki srednjeveškega obzidja v mestnem jedru pričajo o njegovi bogati zgodovini, ki sega v čas Keltov in Rimljanov. Zaradi ugodne geografske lege in ugodnih življenjskih pogojev so se tu okrog leta 300 pred našim štetjem naselili Kelti in postavili močno keltsko naselbino, imenovano Keleia. Nasledili so jih Rimljani. V času vladanja rimskega cesarja Klavdija (41 – 54) je nekdanja Keleia postala municipij: Municipium Claudium Celeia. Mesto, ki so ga imenovali tudi Troia Secunda (Druga Troja), je postalo pomembno prometno in trgovsko stičišče, od koder so vodile prometne povezave v druge dele Evrope. Po veliki naravni katastrofi konec 3. stoletja in kasnejših vdorih Gotov in Hunov pa je razcvet mesta pričel upadati, kar je trajalo vse do leta 452, ko so dodobra poseljeno Celeio uničili Huni.

Pomemben mejnik v zgodovini Celja je v srednjem veku predstavljala vladavina grofov Celjskih, ki so aktivno oblikovali evropsko politično dogajanje in s svojo prisotnostjo posegali v sam vrh evropske politike. Vrhunec svoje moči so grofje Celjski dosegli v času vladanja Hermana II. Le leto dni po njegovi smrti (1435) sta bila njegova naslednika, sin Friderik II. in vnuk Ulrik II. v Pragi povzdignjena v državna kneza. V tem času, leta 1451, je Celje dobilo tudi mestne pravice, kar je pripomoglo k njegovemu hitrejšemu razvoju. Po smrti zadnjega moškega potomca, Ulrika II., je mesto na podlagi dedne pogodbe prešlo v roke Habsburžanov.

Nadaljnji zgodovinski dogodki in družbenopolitična dogajanja so povzročili številne spremembe v razvoju mesta. Pomemben preobrat je zagotovo pomenila izgradnja železnice, ki je leta 1846 Celje povezala s severno in zahodno Evropo. V zadnjem obdobju je mesto doživelo izredno hiter razvoj na področju urbanizacije, prometne infrastrukture in moderne industrije, kasneje pa še na področju šolstva, zdravstva, gospodarstva in kulture. Danes predstavlja Celje poslovno, gospodarsko, kulturno, šolsko, zdravstveno in turistično središče regije in ima regionalno upravno funkcijo.

Hrana

Kuharsko znanje v kombinaciji z urbanim okoljem se kaže v vrhunski gostinski ponudbi – hotelske restavracije, špageterije, pizzerije, gostilnice z domačo hrano in različne možnosti hitre prehrane vas ne bodo pustile lačne. Zavijte na mestno tržnico in si oglejte domače dobrote s podeželja ter poklepetajte s prodajalkami.

SLAŠČIČARNA ZVEZDA

Telefon: 035 860 004 , 031 216 254

spletna stran: www.slascicarna-zvezda.si

GOSTILNA OŠTIRKA

gsm: +386 (0)31 840 200

tel.: +386 (0)8 201 555 3

spletna stran: www.ostirka.com

GOSTILNA MATJAŽ

Telefon: (03) 544 11 70

GOSTILNA IN PIVNICA STARI PISKER

Telefon: 03 544 24 80

spletna stran: www.stari-pisker.com

Facebook: www.facebook.com/gostilna.stari.pisker

ŠPAGETERIJA IN PIZZERIJA KOPER

Telefon: 0590 71380

BISTRO PONVICA

gsm: 070 706 069

VESLAŠKI CENTER NA ŠPICI- PICERIJA ŠPICA

Telefon:+386 (0)41 767 873

spletna stran: www.kkk-nivo.com

Pijača

Ob večerih se vam bo zagotovo prilegel kozarček dobrega vina – v stilizirani hotelski restavraciji, na enem izmed letnih vrtov v mestnem jedru ali v prijetni atmosferi celjskih gostilnic.

KAVARNA UŽITKARNA BELI VOL

Telefon: 0599 17110

KAVARNA OAZA

spletna stran: www.kavarnaoaza.si

KAVARNA PRI NEJCU

Telefon: 031 - 472 - 562

Facebook: Kavarna pri Nejcu

MESTNA KAVARNA METROPOL

+386 (0)31 324 400

spletna stran: www.kinometropol.org

Facebook: Kino Metropol

ŠPITAL ZA PRJATLE

Telefon:+386 (0)5 9 016 760

BRANIBOR CLUB

Telefon: +386 (0)51 966 354

NOBELPLATZ

Telefon: 070 209 565

Nakupovanje

Nakupovalna središča:

CITYCENTER CELJE

T: (+386) 3 425 12 50

www.city-center.si

PLANET TUŠ CELJE

T: (+386) 59 73 37 10

www.planet-tus.si

MERCATOR CENTER CELJE

T: (+386) 3 426 80 00

Kultura

Muzej novejše zgodovine

Nahaja se v stavbi nekdanjega mestnega magistrata v središču mesta. Z oživljanjem predmetov in njihovih zgodb razjasnjuje preteklost, pomaga pri razumevanju sedanjosti in soustvarja prihodnost. Dobrodošli v prostoru spoznavanja, učenja, druženja in razmišljanja.

Muzej novejše zgodovine Celje

Telefon: (+386) 3 428 64 10

Spletna stran: www.muzej-nz-ce.si

Stalne razstave muzeja novejše zgodovine:

Dnevnik treh generacij : Razstava predstavlja življenje Celjanov v 20. stoletju. V ambientalnem Sprehodu skozi Celje lahko vstopite v delavnice posameznih obrtnikov in spoznate njihovo delo ali pa obiščete muzejsko lekarno in meščansko stanovanje. Delavsko Celje je posvečeno tradiciji celjske industrije.

Otroški muzej Hermanov brlog: Edini otroški muzej v Sloveniji s svojimi metodami dela pomaga otrokom spoznavati in razumeti svet v katerem živijo. Priljubljena maskota Herman Lisjak predstavlja izvirne vsebine na občasnih razstavah, od leta 2014 pa tudi na stalni razstavi Brlog igrač.

Zobozdravstvena zbirka: Edinstvena zbirka v Sloveniji nudi vpogled v opremo in instrumente, ki so jih zlasti v 20. stoletju pri svojem delu uporabljali slovenski zobozdravniki in zobotehniki, hkrati pa odstira razvoj zobozdravstvene stroke na tem območju.

Fotoatelje in galerija Pelikan

Stekleni fotografski atelje iz leta 1899 predstavlja življenje in delo celjskega fotografskega mojstra Josipa Pelikana. V ateljeju je ohranjena in razstavljena fotografova originalna oprema, vključno s steklenim salonom, kjer se je možno tudi fotografirati.

Stari pisker

Nekdanji zapori so bili med drugo svetovno vojno prizorišče nacističnega nasilja. Danes je v delu Starega piskra – dvorišču ter spominski sobi – muzejska postavitev, ki priča o temnem obdobju naše še ne tako oddaljene preteklosti.

Pokrajinski muzej Celje

V Pokrajinskem muzeju Celje so muzejski eksponati razstavljeni na dveh lokacijah v samem mestnem jedru – v Stari grofiji in Knežjem dvoru.


V Stari grofiji so na ogled naslednje stalne razstave:


Lapidarij, kjer vas kamniti spomeniki popeljejo v čas rimske Celeie;

Kulturnozgodovinska zbirka, ki predstavlja bogato zbirko pohištva, slik, grafik in drugih predmetov iz obdobja med 13. in začetkom 20. stoletja. V sklop te razstave sodi tudi razstava » Od gotike do historizma po korakih« za osebe z motnjami vida;

Celjski strop - predstavlja osrednjo znamenitost muzeja in hkrati enega redkih primerov profanega slikarstva na prehodu iz renesanse v zgodnji barok;

Etnološka zbirka - predstavlja bogat izbor duhovne in materialne dediščine celjske regije;

Razstava Alma M. Karlin Poti, ki odstira življenje Celjanke in svetovne popotnice ter pisateljice Alme M. Karlin (1889 – 1950).


V Knežjem dvoru pa si lahko ogledate:


Celeio – mesto pod mestom, kjer med drugim vidite rimsko cesto, obzidje z zahodnimi mestnimi vrati in temelje mestnih vil rimske Celeie »in situ«;

Razstavo Grofje Celjski, kjer v dveh nadstropjih palacija predstavljamo vzpon in propad dinastije grofov Celjskih, vključno z njihovimi lobanjami.

Telefon: (+386) 3 428 09 62, (+386) 31 612 618

Spletna stran: www.pokmuz-ce.si

Galerija sodobne umetnosti

Galerija sodobne umetnosti Celje je s svojimi reprezentativnimi razstavnimi prostori v Knežjem dvorcu namenjena večjim, študijsko zasnovanim, tematskim in preglednim razstavam domačih in tujih avtorjev polpretekle in sodobne likovne umetnosti. Stremi po prožni, v času aktualni programski mreži, se povezuje s širšim in mednarodnim prostorom ter ustvarja pogoje za sugestivne vizualne nagovore.

Telefon: +386 (0)3 42 65 156

Spletna stran: https://csu.si/

Likovni salon

Likovni salon Celje je prostor, namenjen sodobni umetnosti in predstavlja aktualno umetniško produkcijo, ki odraža duh časa, presega formalne in estetske vidike in na katero vplivajo razvoj digitalnih in virtualnih tehnologij ter radikalne spremembe v konceptu človeka, družbe in življenja.

Telefon: (+386) 3 426 51 62

Spletna stran: https://csu.si/

Galerija erotike Račka

Galerija erotike Račka se nahaja v prostoru bivšega peep–showa, zato je namenjena umetnosti, ki se ukvarja z erotiko. Umetniški program Račke z razstavami, performansi in drugimi dogodki provocira meščansko (ne) moralo, interpretira različne oblike erotike, seksualnega obnašanja in hibridnih seksualnih identitet.

Telefon:+386 (0)3 42 65 160

Spletna stran: https://csu.si/

Galerija kvartirna hiša

Galerija Kvartirna hiša se nahaja v prvem nadstropju lepo ohranjenega renesančnega objekta nekdanje Kvartirne hiše, na Gosposki ulici 3 v Celju. Na dobrih 100 m2 razstavnih površin mesečno predstavljamo vrhunske domače in tuje avtorje slikarskih, kiparskih, fotografskih in oblikovalskih postavitev.

Prostori Galerije so občasno tudi prizorišče različnih koncertov, predavanj, literarnih večerov, performansov in dramskih uprizoritev. Za naročene skupine pripravimo »Čajanko Sofije Hess«, animacijsko predstavitev, kjer ob postrežbi z meščanskim pecivom in sezonskimi napitki obnovimo spomin na usodno ljubezen Alfreda Nobela do Sofije Hess, ki je v drugi polovici 19. stoletja živela v prostorih današnje Galerije.

Telefon: +386 (0)41 742 926 ali +386 (0)3 492 69 20,

Spletna stran: www.td-celje.si

Jezik

Celjani imajo svoje narečje, primer: "Tetele čevle bi najraj črez wokn zabriso. Sm jes u Celu premale kupo. Pa tulk dnarja sm čez vrate vrgo. Ker sm nerodn ko koj, sm stare na jivi uničo, ko sm s čevlom grude touko..."

Izobraževanje

Mesto Celje ima veliko možnosti za izobraževanje saj ima več osnovnih šol, srednjih šol (gimnazijo), Šolski center Celje, mednarodno fakulteto za družbene in poslovne študije Celje in pa tudi Ljudsko univerzo.

Varnost

Mestna občina Celje, velja za občino, kjer se domačini in turisti počutijo varno.

Koristne turistične informacije

Pošta

V centru mesta se pošta nahaja na naslovu:

Pošta Slovenije Celje

Krekov trg 9, 3101 Celje

Poštna koda: SI-3000

Telefon:03 424 36 82

Telefonske številke

Celje: 03

Zdravstveni dom Celje: +386 (0)3 543 40 00

Splošna bolnišnica Celje: +386 (0)3 423 30 00

TIC Celje +386 (0)3 428 79 36, +386 (0)3 492 50 81

Parkiranje v mestu

Mestno jedro je namenjeno pešcem in zato zaprto za promet. Plačljiva parkirna mesta se nahajajo na označenih mestih v modri coni mestnega središča in so namenjena parkiranju za krajši čas. Ob delavnikih med 6. in 16. uro, ob sobotah pa do 10. ure. Na voljo so tudi parkirišča okoli mestnega jedra, ki so plačljiva ob delavniki med 6. in 15. uro.

Garažne hiše

Parkirna hiša Glazija

tel: +386 3 490 15 50

Parkirna hiša se nahaja v neposredni bližini Splošne bolnišnice Celje in obratuje 24 ur vsak dan.

Poleg pokritih parkirnih mest za osebna vozila je na razpolago tudi oskrbovalna postaja za 2 avtodoma.

Parkirna hiša Celeiapark

tel: +386 3 490 15 50

Nahaja se v neposredni bližini avtobusne in železniške postaje ter mestnega središča in obratuje od ponedeljka do sobote med 6. in 22. uro.

Mestni promet

Celje ima na voljo lokalne avtobusne povezave za relacije izven mestnega središča, na voljo pa so tudi številni taksiji, ki se nahajajo na parkiriščih pred železniško postajo ter ostalih parkirnih površinah po mestu.

Javna stranišča

V Celju se javno stranišče nahaja na mestni tržnici in je na voljo v odpiralnem času tržnice. Dostopno je tudi gibalno oviranim.

Telekomunikacije

Telefonske in mobilne storitve, internet.

Prihod na destinacijo

Z avtom

V kolikor prihajate z avtom, vodi do Celja avtocestna povezava iz smeri Italije, Avstrije in Madžarske. Iz smeri Hrvaške pa vas v Celje pripeljejo lokalne ceste.

Prihod z letalom

V kolikor prihajate z letalom, boste pristali na letališču Jožeta Pučnika, od koder so na voljo organizirani prevozi (avtobus, taksi, rent-a-car) do Ljubljane, glavnega mesta Slovenije. Iz Ljubljane nadaljujete vožnjo z vlakom ali avtobusom do Celja.

Prihod v destinacijo iz smeri:

Letališče Zagreb: pot nadaljujete z organiziranim avtobusnim ali železniškim prevozom

Letališče Dunaj: pot nadaljujete z organiziranim avtobusnim ali železniškim prevozom

Letališče Budimpešta: pot nadaljujete z organiziranim avtobusnim ali železniškim prevozom.

Prihod z vlakom

Na voljo imate naslednje redne linije:

iz smeri Avstrija: Dunaj—Graz—Maribor—Celje

iz smeri Italija: Roma—Firence—Villach—Zidani most—Celje

iz smeri Hrvaška: Zagreb —Zidani most—Celje

iz smeri Madžarska: Budimpešta—GyorSopron—Wiener Neustadt—Celje

Prihod z avtobusom omogočajo redne linijske povezave med vsemi večjimi mesti po Sloveniji.

Transport po destinaciji

  • Javni transport
  • Avto
  • Kolo
  • Kolo na električni pogon
  • Taxi
  • Mestni vlakec
  • Posebni načini transporta (kočija, traktor,…)

Spanje in namestitev

V mestu in njegovi okolici se nahaja pet hotelov s štirimi ali tremi zvezdicami, dva hostla, kamp in gostišče s prenočišči. Vsi so sodobno in moderno opremljeni ter s svojimi storitvami nudijo gostom vse udobje za dobro počutje v mestu.

Hoteli:

HOTEL EVROPA

T: +386 3 426 90 00,

www.hotel-evropa.si

HOTEL CELEIA

T: +386 (0)3 426 97 00

www.hotel-celeia.si

HOTEL & CASINO FARAON

T: +386 3 428 71 00,

www.hotel-faraon.si

HOTEL GRANDE

T: +386 3 425 51 00

www.hotelgrande.si

HOTEL CELJSKA KOČA

T: +386 59 070 400, +386 41 718 274,

www.celjska-koca.si

Hostli:

MCC HOSTEL

T: +386 3 490 87 40, +386 40 756 009

www.hostel-celje.si

GEORGES HOSTEL

T: +386 (0)70 911 170

GOSTIŠČE HOCHKRAUT

T: +386 3 427 91 00, +386 3 427 91 04

www.hochkraut.com

Kampi:

AVTOKAMP CELJE

T: +386 41 726 516

www.camping-celje.com


Nadredna destinacija

Informacije o državi: Slovenija


Zadnja sprememba: 2. november 2018 ob 15:59