Slovenija

Iz wiki.potnik.si

Skoči na: navigacija, iskanje

Slovenija je edina država v Evropi, ki združuje alpski in sredozemski svet, Panonsko nižino in kraški svet. S svojo spremenljivostjo pokrajin vas Slovenija vsakič znova preseneti. Na eni strani Slovenija omogoča razgled na morje, na drugi strani pa vaš pogled zajame visoke gore. Med vzponom skozi gozdnato pokrajino pod seboj vidite zeleno ravnico. Z gorskega travnika vam pogled seže do rečne soteske. Bližina nasprotij in razlik je slovenska posebnost vse od vrhov Julijskih Alp do številnih gričev na jugu.

Fotogalerija znamenitosti


Priporočamo Potovanje.si - zaupanja vredna potovalna agencija

Pred odhodom na pot vedno preverite ugodne hotele, potovanja, počitnice in letalske karte na prvi slovenski internetni potovalni agenciji POTOVANJE.SI.

Potovanje.si.png
..


Potopisi


Izlet po Dolenjski

Dolenjska Preberite: Izlet po Dolenjski

S kolesom po Bledu

Simon in Leja Preberite: Po Bledu s kolesom

Cerkno poleti

Ekipa Potnik.si Preberite: Cerkno poleti


S kolesom na pot

Rok Kočevar Preberite: S kolesom na pot: Na cesti življenja - začetek konca običajnega življenja

Ptuj

Ptuj Preberite: Ptuj - zakladnica tisočletij

Čatež

Jan, Simona, Tim in Jon Preberite: Čatež - raj za ljubitelje aktivnega oddiha in odlične kulinarike

Cerkno

Ekipa Potnik.si Preberite: Cerkno - odlično izhodišče za aktivni oddih in pobeg v naravo

Cerkno - družini prilagojeno smučišče, kjer zima postane užitek

Marko Popovič Preberite: Cerkno - družini prilagojeno smučišče, kjer zima postane užitek

Dolenjske Toplice - oaza miru in sprostitve

Gregor in Mateja Preberite: Dolenjske Toplice - oaza miru in sprostitve

Bohinj

Marko Popovič Preberite: Nepozabna Bohinjska zimska pravljica

Prekmurje in Prlekija

Marko Popovič Preberite: Iskanje skritega zaklada po Prekmurju in Prlekiji

ZOO Ljubljana

Jan Janžekovič Preberite: ZOO Ljubljana - poučen in čudovit izlet

Prekmurje - izlet za dušo in telo

Babičev mlin Preberite: Prekmurje - izlet za dušo in telo

Piran - mesto doživetij

Tea in Matjaž Preberite: Piran - mesto doživetij

Izola

Izola Preberite: Izola- Odlična destinacija za družine in vse, ki si želijo aktivnega oddiha

Golte - zimska idila

Simon Meglič Preberite: Golte - zimska idila, smučanje in wellness sprostitev

Kekec je našel Vijolico v Kranjski Gori

Simon Meglič Preberite: Kekec je našel Vijolico v Kranjski Gori

Jezero Črnava- Preddvor

Nataša in Žiga Preberite: Jezero Črnava- Zaliv v mesečini

Ribno/Bled - Penina, jagode, bicikl in adrenalin

Simon Meglič Preberite: Penina, jagode, bicikl in adrenalin (Ribno/Bled)

Če ne želite biti skrajšani za eno glavo, pridite na "eno kafe" na Goriško

Darja Vodlan Preberite: Če ne želite biti skrajšani za eno glavo, pridite na "eno kafe" na Goriško

Pokljuka - idiličnost in neokrnjena narava

Na Debeli peči, v ozadju Triglav Preberite: Pokljuka - idiličnost in neokrnjena narava

Logarska dolina - Evropska destinacija odličnosti

Logarska dolina Preberite: Logarska dolina - Evropska destinacija odličnosti

Zimski pobeg na Kope

Keli in Simon Preberite: Zimski pobeg na Kope

Naravno zdravilišče na slovenski obali – Talaso Strunjan

Mateja Mazgan Preberite: Naravno zdravilišče na slovenski obali – Talaso Strunjan

Lukovica - občuti in živi zgodbo

Lukovica, Trojane Preberite: Lukovica - občuti in živi zgodbo

Izlet z muzejskim vlakom

Katja in Rok Preberite: Izlet z muzejskim vlakom

+ Dodaj svoj potopis

Najboljši potopisi bodo nagrajeni in objavljeni v najbolj brani slovenski potovalni e-reviji Potnik.si

Video turistični vodnik

Dolžina: 54 minut

Jezik: Angleščina

Za ogled na celotnem zaslonu kliknite na videu gumb [ ] skrajno desno spodaj.

Turistične destinacije in znamenitosti

Res je, da je Slovenija majhna, vendar na tako majhnem prostoru lahko vsakdo najde zanimivost zase.

  1. Ljubljana: Romantično mesto in prestolnica z obilico znamenitosti: Ljubljansko Tromostovje, Ljubljanski grad, Čopova ulica. Ljubljano je vredno obiskati saj v nasprotju s sosednjimi državami turistično ni množično obiskana.
  2. Bled: majhno mesto s čudovitim jezerom, ki privablja veliko turistov, tako domačih kot tujih. Blejsko jezero je kot nalašč za sprehod z otroci.
  3. Kranjska Gora: Najbolj mondeno slovensko zimsko-športno letovišče, ki se nahaja na meji med Avstrijo in Italijo. Poznana po različnih športnih aktivnostih: smučanje, tek na smučeh, kolesarjenje in pohodništvo.
  4. Maribor: Drugo največje mesto v Sloveniji s slikovito reko Dravo, ki teče mimo mesta.
  5. Portorož: Najbolj priljubljeno slovensko obmorsko letovišče. Ponuja lep razgled na Piranski zaliv.
  6. Piran: Slikovito obmorsko mesto, ki je zgodovinsko najbolj podoben beneškim mestom katerega del je bil.
  7. Koper: Podobno kot Piran je tudi Koper prikupno beneško mesto in hkrati največje mesto na slovenski obali.
  8. Bovec: Mali gorski biser Slovenije. Privoščite si športne aktivnosti, ribarjenje in raziščite zgodovino teh krajev.
  9. Bohinjsko Jezero: Največje naravno jezero v Sloveniji obkroženo z gorami. Primeren za kopanje, ribolov in treking.
  10. Celje: Eno najstarejših slovenskih mest. Sedež Celjskih grofov, najvplivnejše plemiške rodbine v Sloveniji.
  11. Ptuj: Eno najstarejših slovenskih mest
  12. Postojna: Uživajte v 5.3 km vožnji skozi Postojnsko jamo, najdaljši javno dostopen sistem jam na svetu z masivnimi kapniki (stalagmiti in stalaktiti). Ne smete zamuditi ogleda "Predjamskega gradu", ki je eden redkih tako grajenih gradov na svetu.
  13. Rakov Škocjan: Ogled Škocjanskih jam, ki spadajo pod UNESCO-vo zaščito je nepozaben.
  14. Cerklje na Gorenjskem Turistična zveza Slovenije je Cerklje na Gorenjskem že večkrat okronala z laskavim naslovom najbolj urejeni in gostoljubni kraj v Sloveniji. So le streljaj od smučišča in pohodniškega središča Krvavec.

Skriti kotički

  • Na cesti med Mežico in Črno na Koroškem lahko raziščete Podzemlje Pece, edinstveno 5 km kolesarsko pot po rudniku iz ene doline v drugo, pod goro Peca.

Potovalni načrti

  • Slovenija 3 dni: Mesto Ljubljana, Postojnska jama, Piran, Blejsko jezero, dolina Soče
  • Slovenija 7 dni: Mesto Ljubljana, Postojnska jama, Blejsko jezero, Kranjska gora, dolina Soče,Piran, Portorož, Otočec, mesto Maribor, mesto Ptuj, Pohorje, Moravci
  • Vinska zgodba 5 dni: Vinske poti Goričko, Bizeljsko, Ptuj, gričevnata Dolenjska, Bizeljsko, Goriška Brda, Debeli Rtič
  • Zimska pravljica 7 dni: Idila v Kranjski Gori, tek na smučeh in skoki v Planici, sankanje na Tromeji, Drsanje na Bohinjskem jezeru, Smučanje na Krvavcu in Rogli, sproščanje v termah Zreče.
  • Treking in planinarjenje 7 dni:
  • Adrenalinska doživetja 7 dni:

Aktivnosti

Slovenija ponuja veliko možnosti za aktivne počitnice. Gore in reke Julijskih Alp zagotavljajo idealno mesto za pohodništvo, gorsko kolesarjenje, rafting in kajaking. Južni del Slovenije je območje številnih jam. Slovenija v vzhodnem delu nudi uživanje v različnih zdraviliščih, v jugozahodnem delu se lahko potopite v Jadranskem morju, ogledate si lahko slikovita slovenska mesta, odpravite se lahko na smučanje, ali preprosto uživate v podeželju pri degustaciji tradicionalne slovenske kuhinje in domačega vina.

  • Adrenalinske avanture lahko doživite v Posočju, kjer v pravljični kulisi Triglavskega Narodnega Parka doživite soteskanje, rafting, kanjoning, letenje z jadralnimi padali in še veliko več! Slovenija je zaradi relativnega novega pojavljanja na zemljevidu adrenalinskih destinacij ugodnejša v primerjavi z bolj razvitimi državami, kot sta Velika Britanija in Švica. Te aktivnosti so pogostejše v Bohinju, Bovcu in Kranjski Gori.
  • Ker je Slovenija majhna država jo lahko spoznate v nekaj dneh. Obiščete lahko Ljubljano (glavno mesto), Julijske Alpe, Kras, alpska jezera v le nekaj dneh. Za podrobnejšo spoznavanje države si boste morali vzeti veliko več časa.
  • Slovenija ima več kot 8.000 znanih jam, vključno s turistično najbolj znano Postonjsko jamo in Škocjanske jame, ki so pod UNESCO-vo zaščito.
  • Izkoristite čudovito naravo za aktivnosti v Alpah: pohodništvo, tek na smučeh, nordijska hoja ali gorsko kolesarjenje. Seveda, če vam vreme to dovoljuje.
  • Obisk toplic je nuja saj jih ima Slovenija več kot 13.
  • V vseh slovenskih vinorodnih okoliših so urejene vinske ceste.
  • Obisk Slovenske obale in plavanje v Jadranskem morju. Poizkusite lokalno morsko hrano in obisk mest, kot sta Piran in Portorož.
  • Smučanje v Julijskih Alpah je zelo priljubljeno v zimskem času. Najbolj priljubljena smučišča so: Kranjska Gora, Krvavec, Vogel in ostali.

Koristne informacije

Glavno mesto: Ljubljana

Valuta: Euro (€)

Število prebivalcev: 2.061.085 (jan. 2014)

Elektrika: 220V/50Hz (Evropski vtikač)

Tel. koda države: +386

Časovni pas: UTC +2

Nujna pomoč: 112

Domena: .si

Velikost države: 20,273 km²

Več podatkov na Wikipedia.si

Zemljevidi in geografija

Zemljevid

Zemlejvid Slovenije

Dinamični zemljevidi

Regije

Geografske regije Slovenije so po dr. Ilešiču sledeče:

 Kraji:Murska Sobota, Lendava, Gornja Radgona
 Jugovzhodni ravninski del Slovenije.  

 Kraji:Maribor, Ptuj, Cerkvenjak
 Regija z gričevjem na severovzhodu, subalpskim gozdnatim hribovjem (Pohorje in Kozjak) na zahodu ter Dravsko- Ptujskim poljem ob reki Dravi. Poznana po pridelavi sladkih belih vin.
 Kraji:Celje, Velenje
 Nekdanja dežela Celjskih grofov. Poznana po hmeljarstvu.
 Kraji:Kranj, Triglavski Nacionalni Park, Jesenice, Cerklje na Gorenjskem, Radovljica
 Regija s pogledom na Kamniško-Savinjske in Julijske Alpe z obilico aktivnosti v naravi, kot so: pohodništvo, obisk čudovitih jezer in gora Triglav, simbol Slovenije.
 
 Kraji:Ljubljana, Kamnik, Domžale, Vrhnika,  Litija
 Urbani del države z glavnim mestom Ljubljana, geometričnem središču Slovenije in okoliškimi kraji.
 
 Kraji:Novo Mesto, Brežice, Ribnica, Kočevje, Metlika, Črnomelj 
 Obsežnemu ozemlju jugovzhodne Slovenije dajejo posebno slikovitost vinorodni griči in cerkvice, grajska poslopja in samostani, mogočni gozdovi in nežni brezovi gaji. Regija, ki zavzema področje reke Krke in nižji 
 pritok reke Save.

 Kraji:Nova Gorica, Idrija, Tolmin, Šempeter-Vrtojba
 Lepote Severno primorske regije obsegajo vse od slikovitih alpskih vrhov in dolin, vključenih v Triglavski 
 narodni park, očarljivih vinorodnih območij Goriških Brd in Vipavske doline do hribovij v okolici Cerknega in 
 Idrije. Med najbolj prepoznavnimi znamenitostmi območja je smaragdna reka Soča.
 Kraji:Koper, Piran, Portorož, Izola, Divača
 Kraška pokrajina z nasadi oljčnih gajev in vinogradov, sadovnjaki breskev in češenj. Regija s 43 km slovenske 
 obalo.

Lastnosti pokrajine

Slovenija je ena redkih držav na svetu, kjer se stikajo različne geografske enote: Alpsko gorovje na severu države, Panonska nižina na severovzhodu, Dinarsko gorovje s kraško pokrajino (Carso v italijanščini) na severovzhodu in Sredozemlje z obalnim pasom Jadranskega morja. Dodatna posebnost, ki jo Slovenija ima je tudi Ljubljansko barje, ki je nastalo pred dvemi miljoni let na stičišču alpskega in dinarskega sveta.

Naravne nevarnosti
poplave in potresi
Najvišja točka
Triglav 2,864 m
Najnižja točka
Jadransko morje 0 m

Vreme in klima

Slovenija je majhna država, vendar ima precejšnje razlike glede na vreme po vsej državi. Večina države ima zmerno celinsko podnebje s toplimi poletji in relativno mrzlimi zimami. Temperature poleti se gibljejo od 22 °C do 27 °C čez dan in okoli 15 °C ponoči. Padavine so precej pogoste skozi vse leto, z nekaj manj mokrimi razmerami pozimi. V zimskem času so temperature med 3 °C čez dan in okoli -5 °C ponoči. Glavne razlike so, da ima severozahodni del, ki leži v Alpah hladnejše in tudi bolj vlažne razmere kot notranjost države. Obala ima pogoje, ki so bolj mediteranskega tipa s toplimi poletji in milejšimi zimami.

Vremenska napoved in vreme v preteklih letih

Najbolj primeren čas za obisk

Slovenija je za obisk najbolj primerna poleti, saj je prijetno toplo s temperaturami med 20 in 30 °C. Tisti, ki pa si želite smučarskih užitkov in zimske idile, pa je najboljši čas za obisk mesec februar. Takrat so nizke temperature pa tudi snega je dovolj.

Zgodovina

Slovanski predniki Slovencev so prišli iz vzhodnih delov Evrope in so naselili območje severno od sedanjega slovenskega ozemlja v 6. stoletju našega štetja. Ustanovili so državo imenovano Karantanija, ki je bila zgodnji primer parlamentarne demokracije v Evropi. Vladar (knez) je bil izvoljen na splošnih volitvah. Karantance so kasneje porazili Bavarci in Franki, ki so si jih podredili. Bavarci in Franki so Karantance tudi pokristjanili, vendar so lahko ohranili številne obrede njihove poganske religije, predvsem pa so ohranili svoj ​​materni jezik. Prvo omemba slovenske etnične identitete, ki je presegala regionalne meje, je bila v 16. stoletje. V 14. stoletju je bila večina slovenskih dežel priključena habsburški dinastiji. V 15. stoletju so habsburško nadvlado ogrožali Celjski grofje, ki pa so zaradi izumrtja rodbine konec 15.stoletja morali slovensko naseljena območja vključiti v habsburško monarhijo. Večina Slovencev je živela v regiji, bolje znani kot Notranja Avstrija. Po krajšem vmesnem času francoske nadvlade med leti 1805 in 1813, so bile vse slovenske dežele vključene v avstrijsko cesarstvo. Slovenska narodna zavest se je počasi razvijala in prizadevala za politično združitev vseh Slovencev v eni deželi. Leta 1848 se je množično politično in ljudsko gibanje Zedinjena Slovenija pojavila v okviru Vzpona narodov znotraj avstrijskega cesarstva. Z razpadom avstro-ogrske monarhije leta 1918 so se Slovenci priključili Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki se je le nekaj mesecev kasneje preimenovala v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. 6. aprila 1941 je bila Jugoslavija napadel s strani sil osi. Slovenija je bila razdeljena med fašistično Italijo, nacistično Nemčijo, Madžarsko in na Neodvisno državo Hrvaško. Kmalu zatem se pojavi osvobodilno gibanje pod komunističnim vodstvom. Po ponovni vzpostavitvi Jugoslavije ob koncu druge svetovne vojne je Slovenija postala del Socialistične federativne republike Jugoslavije, ki je bila razglašena 29. novembra 1945. Od leta 1950 je Socialistična republika Slovenija imela relativno široko avtonomijo v sklopu Jugoslavije. Leta 1990 Slovenija opusti svojo socialistično usmeritev in tega leta se odvijajo prve svobodne in demokratične volitve v zgodovini Slovenije, kjer koalicija DEMOS porazi stranke, ki so nastale na dediščini komunistične stranke. Decembra 1990 velika večina slovenskih državljanov glasuje za neodvisnost, ki je bila razglašena 25. junija 1991. Država se preimenuje v Republiko Slovenijo. Zatem sledi desetdnevna vojna, v katerih Slovenci zavrnejo jugoslovansko vojaško vmešavanje. Po letu 1990 se je razvijal stabilen demokratičen sistem z ekonomsko liberalizacijo in postopno rastjo blaginje. Slovenija 29. marca 2004 postane članica NATA, 1. maja 2004 pa Evropske unije. Slovenija je bila prva post- komunistična država, ki je predsedovala Svetu Evropske unije, v prvem polletju leta 2008.

Hrana

Na splošno je hrana v Sloveniji težka in mesnata. Tipičen tri-hodni obrok se začne z juho, pogosto je iz govejega mesa ali piščanca, z jajčnimi rezanci. Temu sledi mesna jed postrežena s krompirjem in svežo solato polito s kisem.

Običajen obrok vključuje zrezek, klobaso in golaž, ki so ponavadi pripravljene iz svinjskega mesa, jagnjetine in včasih divjačine. Na obalnem delu je zelo pogosta ponudba rib in morske hrane. Priljubljeni italijanski uvoz zajema vse vrste testenin, pico, raviole) in rižoto. Glavni dogodek na podeželju je še vedno zakol prašiča, iz katerega so narejeni številni izdelki: krvavica, pečenka, polnjeni vampi, prekajena salama, salama, pršut, šunka in slanina. Recepti za pripravo perutnine, še posebej purana, goske , race in kopuna so se ohranile skozi stoletja. Piščanec je prav tako pogosto na jedilniku. Lignji so pogosti in cenovno ugodni.

Tradicionalne slovenske jedi so vam na voljo, vendar jih ne boste našli vsepovsod, zato bodite pozorni na:

  • Kraški pršut - šunka sušena na kraški burji, podobna italijanskemu prosciuttu
  • štruklji - cmoki, ki jih Slovenci pripravljajo na 70 različnih načinov, ponavadi s sladkim, mesnim in zelenjavnim nadevom
  • žganci - vrsta polente (ajdovi žganci so narejeni iz ajde)
  • žlikrofi - krompirjevi cmoki, ki so podobni italijanskim njokom. Specialiteta Idrijske regije
  • jota - vrsta juhe, narejena iz fižola, sladkega zelja, krompirja, slanine, svinjskih reberc in česna

Nekaj slovenskih tipičnih sladic vključuje:

  • potica - vrsta orehove rolade, ki se večinoma peče za praznike. Uporablja pa se lahko tudi druge vrste polnjenja, npr. čokolada.
  • prekmurska gibanica - zelo bogata sladica sestavljena iz: maka, orehov, jabolk, rozin in skute.

Kje jesti?

Ljudje iz Avstrije velikokrat pridejo v Slovenijo samo zaradi hrane. Ta je mešanica predalpske, italijanske, madžarske in balkanske kuhinje. Večina ljudi najde nekaj po svojem okusu - razen če ste strogi vegetarijanec. Mnogi trdijo, da je pica tukaj tako dobra ali celo boljša kot v sosednji Italiji. Na vrhu prehranjevalne verige, je restavracija, ki je lahko nobel restavracija z natakarji in namiznimi prti ali pa samo tipična kitajska restavracija. Na podeželju so pogostejše gostilne in gostišča, rustikalne stavbe, kjer strežejo izvrstno slovensko hrano. Dnevno kosilo stane približno 7 € za tri hode (juha, solata in glavna jed) pri čemer dobite tudi velike porcije. Dajanje napitnin ni navada v Sloveniji.

Hitra hrana je poceni, mastna in (bolj pogosto kot ne) grozna. Najbolje se je izogibati lokalni mutaciji hamburgerja, ki jih ponavadi strežejo v okrepčevalnicah. Tipičen slovenski fast food ne obstaja, so pa Slovenci sprejeli mastne žar jedi iz Balkana kot so: pleskavice (začinjen hamburger) in čevapčiče (pikantne mesne kroglice). Ena bolj okusnih, če ne zdravih jedi je Bosanska specialiteta burek, vlečeno testo z nadevom iz mesa (mesni burek), sira (sirni burek) ali jabolk (jabolčni burek), ki se pogosto prodajajo za manj kot 2 €. V zadnjih letih se je razraslo ponudnikov doner kebaba, ki je postala ena najbolj priljubljenih jedi hitre prehrane v Sloveniji. Zelo težko je najti slab kebab v Sloveniji.

Vegetarijanska prehrana

Slovenija ni najboljša destinacij za vegetarijanca, čeprav se lahko tudi v najbolj zakotni gostilni dobi dostojno svežo solato in ocvrto zelenjavo na zahtevo. Vegetarijanci, ki jedo jajca in mlečne izdelke ne bodo imeli velikih problemov v Sloveniji, medtem ko je ponudba veganskih restavracij za stroge vegane zelo omejena (večina od njih je v Ljubljana). Pomembno je vedeti, da ima tudi najmanjša trgovina polico namenjeno zdravi hrani z izbiro alternativ, ki ne vključujejo živali. V mestih so ponudbe čičerikinih kroglic oz. zrezkov (falafel) našla svoje mesto na menijih ponudnikov hitre hrane. Številne restavracije ponujajo "vegetarijanski krožnik", ki vključuje krompir, svežo ali kuhano zelenjava in sojin "zrezek".

V obalnih mestih, je raj za ljubitelje rib in morske hrane. Lokalne specialitete so ribe, lignji, školjke in hobotnice.

Pijača

V običajnem slovenskem slogu vsi obroki vključujejo pijačo. Slovenija ima zelo dobra domača piva, vina in žgane pijače. Pitna voda je varna in neoporečna. Alkoholne pijače se lahko prodajajo samo osebam, starejšim od 18 let.

Kava in Čaj

V Sloveniji, kava ponavadi pomeni espresso. Kavarne' so pogoste in tam osnovna kava stane 1.00 - 1.50 €. Naročite lahko kavo z mlekom in kavo s smetano. Kultura pitja kave je v Sloveniji zelo razširjena. Tako lahko vidimo Slovence s prijatelji sedeti v isti kavarni nekaj ur. Ko dobite povabilo na kavico pri nekom doma pričakujte turško kavo. Čaj ni niti malo tako priljubljen kot kava, pa še ta se pije predvsem pozimi. Slovenci imajo raje vse vrste sadnih in zeliščnih čajev kot pa osnovni črni čaj. Ponavadi poleg čaja dobite med in limono.

Pivo

Pivo je najbolj priljubljena pijača. Glavne blagovne znamke so Laško in Union. Adam Ravbar pivo je dobre kakovosti, ga je pa ponavadi težko najti. Zagotovo ga dobite v lastni majhni pivovarni (ki se nahaja v Domžalah, mestu približno 10 km severno od Ljubljane). Steklenica piva vas bo stala 2,50 € v pivnici. Naročite lahko veliko pivo (0,5 l) ali malo pivo (0,3 l) Poskusite tudi "Union Radler", osvežujočo mešanico piva in soka limon, grenivke, rdeče pomaranče in novega okusa citrus - bezeg.

Vino

Kljub splošnemu prepričanju, še posebej, če ste kdaj poizkusili uvožen sladki rizling so slovenska vina zelo dobra. Na splošno, Goriška Brda proizvajajo najboljša rdeča in suha bela vina (v bolj italijanskem/francoskem slogu), medtem ko Štajerska regija proizvaja najboljša polsuha do sladka bela vina (bolj nemško/avstrijski slog). Zančilna lokalna vina, vredna poizkušnje so Teran, zelo suho rdeče vino Kraške regije in Cviček, suho vino rdeče barve, da je skoraj podoben rosé-ju. Vino je ponavadi poceni in se ga naroči na deciliter (deci). Cena je približno 1 € za deci vina.

Žgane pijače

Slovensko žganje znan kot šnopc (pogovorno) se lahko v nasprotju z madžarsko pálinko destilirana iz skoraj vseh sadežev. Medeno žganje znano tudi kot medica je sladkan z medom. Vodka je, tako kot v večini slovanskih narodov tudi zelo priljubljena, še posebej med mlajšo generacijo.

Nakupovanje

Evro je leta 1.1.2007 nadomestil nacionalno valuto Slovenski tolar (SIT).

Cene so v primerjavi z večino Vzhodne Evrope (razen Hrvaške) visoke, vendar vseeno nižje v primerjavi z Italijo ali Avstrijo. Čeprav se cene med mesti razlikujejo, je ta odvisna od lokacije. Na primer, pivo (0,5 litra) v pubu v "Stari Ljubljani" vas pride okoli 3,00 €, medtem ko vas bo pivo zunaj Ljubljane stalo približno 1,80 €. Tisti z omejenim proračunom se lahko znajdete po svoje. Npr. živila nakupujte v velikih supermarketih, kot so Mercator, Tuš, Spar, Lidl, Hofer, E.Leclerc, in podobni. Ti nakupi vas bodo stali občutno manj kot nakupi na tržnici ali v majhni trgovini..

Slovenija ima davek na dodano vrednost (DDV), ki je 22% (z znižano stopnjo 9,5% za hrano, vključno s pijačami, razen alkoholnih pojač) se obračuna za vse nakupe in je vedno vključen v prikazano ceno na računu. Če niste državljan EU ste upravičeni do povračila davka na dodano vrednost pri izhodu iz države. Opozorite prodajalca, da boste zahtevali vračilo davka, ta pa vam mora izpolniti obrazec z vašimi podatki na računu. Obrazec skupaj z blagom pokažete preden zapustite Slovenijo preko Letališča Jožeta Pučnika (prej Brnik) oziroma zadnjega letališča ali meje pri odhodu iz Evropske Unije.

Gospodarstvo in ekonomija

Slovenija je postala prva novo sprejeta članica Evropske unije (sprejeta 1.5.2004), ki je uvedla skupno evropsko valuto eura 1. januarja 2007. Enega najbolj stabilnih političnih in gospodarskih prehodov v srednji in jugovzhodni Evropi je imela ravno Slovenija. Z najvišjim BDP-jem na prebivalca v Srednji Evropi ima Slovenija odlično infrastrukturo, dobro izobraženo delovno silo in strateško (povezovalno) lokacijo med Balkanom in zahodno Evropo. Privatizacije zaostaja že od leta 2002. Gospodarstvo ima eno najvišjih stopenj državnega nadzora v EU. Strukturne reforme za izboljšanje poslovnega okolja so omogočili nekoliko večjo tujo udeležbo v slovenskem gospodarstvu in posledično k nižji brezposelnosti.

Slovenija je postala prva tranzicijska država, ki je pri Svetovni banki svoj status posojilojemalca spremenila v donatorski partner (marca 2004). Slovenija leta 2012 postane tudi članica OECD. Kljub gospodarskem uspehu se tuje neposredne investicije (TNI) v Sloveniji zaostale za povprečjem regije, davki pa ostajajo relativno visoki. Trg dela se pogosto obravnava kot neprilagodljiv. Velika podjetja so zaradi notranjih odkupov managerjev in ekonomske krize zašla v ekonomske težave, posledočno so prešla v okrilje tujih podjetij. Manjša podjetja pa niso zmožna tekmovati s konkurenčnimi podjetji iz Kitajske, Indije in drugih azijskih držav.

Svetovna recesija je povzročila gospodarstvu veliko škode zaradi zmanjševanja izvoza in industrijske proizvodnje (padec za 8%), brezposelnost pa se stalno povečuje in se trenutno (2014) približuje 14,2%. Je pa Evropska komisija Sloveniji za leto 2014 napovedala 0,8 % gospodarsko rast, kar pomeni, da se je Slovenija prebila čez recesijo, zaskrbljujoča pa ostajata povečanje javnega dolga in primanjkljaj države.

Kultura

Glede na velikost države ima Slovenija pestro kulturo. Leta 1548 je Primož Trubar natisnil prve knjige v slovenskem jeziku (Katekizem in Abecednik), zato se ga smatra kot začetnika slovenske književnosti. Leta 1689 je Valvasor z velikim enciklopedičnim delom Slava Vojvodine Kranjske postavil temelje slovenski kulturni zavesti. Dve osebi, ki sta pomembni za Slovence boste našli vedno znova. To sta pesnik France Prešeren (1800-1849), ki je (med drugim) napisal slovensko himno Zdravljico in arhitekt Jože Plečnik (1872-1957), ki je zaslužen za ljubljansko znamenitost Tromostovje in izgled pol sodobnih stavb v državi. Velika zasluga za ohranjanje slovenske kulture gre tudi menihom Katoliške cerkve, ki so ohranjale slovenski jezik živ skozi stoletja neusmiljenih pritiskov germanizacije s severa. Zaradi tega je slovenščina preživela v svoji edinstveni obliki. Izjemen pomen za slovensko kulturo ima skozi vso zgodovino likovna umetnost z arhitekturo kot njeno pomembno sestavino. Arhitektura na podeželju in mestnih središčih v nekaterih delih Slovenije, še posebej v Julijskih Alpah ima veliko skupnega s sosednjo Avstrijo. To se kaže predvsem v številnih obcestnih lučeh in lepih baročnih stolpih, ki dajejo pokrajini resnično alpski priokus. Zato človek lahko zlahka zamenja gorski del Slovenije za Tirolsko, Salzburg ali Bavarsko. V modernem času se je industrijska skupina Laibach prizadevala postaviti Slovenijo na glasbeni zemljevid. V desetletjih pred njimi je bil glavni protagonist slovenske glasbe Slavko Avsenik in njegov Oberkrainer (kot je bil bolj znan v nemško govorečih deželah) zvok.

Laibach je slovenska glasbena skupina, ki pa se poleg glasbe izraža še s pomočjo oblikovanja, slikarstva, gledališča in ostalih umetniških praks. Skupina je nastala 1. junija 1980 v Trbovljah. Skupina sodi v umetniški kolektiv Neue Slowenische Kunst (NSK) ter sodeluje s skupino Irwin. Skupina je poleg glasbe poznana tudi zaradi svoje avantgardnosti v vseh pogledih, pa tudi zaradi simbolnega provokativnega spominjanja na totalitarne režime. V začetku svojega delovanja so zato imeli nemalo težav. Skupina Laibach je med najbolj razpoznavnimi slovenskimi glasbenimi skupinami, uveljavljena predvsem na mednarodni sceni. Kljub vsem prizadevanjem bivše države Jugoslavije, ki je želela utišati skupino so na sceni prisotni še sedaj in še vedno zelo prepoznavni. Bodite pozorni na spletno stran NSK [1], če želite poskušati ujeti njihov koncert v bližnjem mestu.

Jezik

Slovenščina je nacionalni jezik, ki ga kot materni jezik govori 91% prebivalstva. Obstajata pa tudi italijanska (osredotočena na primorskem koncu) in nekoliko večja madžarska (v Prekmurju na severovzhodu) manjšina. V preteklosti, še posebej pred koncem druge svetovne vojne, je bila v Sloveniji prisotna tudi nemško govoreča manjšina, ki pa je s porazom Nemčije skoraj izginila. Slovenščino govorijo tudi v obmejnih regijah sosednjih držav.

Nivo govorjene angleščine je zelo visoka v primerjavi z večino evropskih držav. Večina oseb s katerimi pridete v stik kot turist, predvsem mlajših, govori angleško. Mnogi Slovenci imajo nekaj funkcionalnega znanja nemščine, zlasti v Vzhodni Sloveniji, italijanščine na obalnem območju, kjer je italijanščina eden od uradnih jezikov. hrvaščina in srbščina sta zelo tesno povezani s slovenščino in tisti nad 30 let ju razumejo in govorijo brez problemov pri mlajših osebah pa je že manj razumljiva. Za komunikacijo v drugih slovanskih jezikih bo potrebno nekaj več truda in pomoč rok.

Slovenski šolski sistem močno spodbuja učenje tujih jezikov od osnovne šole dalje. Dijaki se učijo dveh tujih jezikov (najpogosteje angleščino in nemščino) do vstopa v gimnazijo. Klasična gimnazija predvideva kot izbirni predmet učenje tretjega tujega jezika, španščino, italijanščino ali francoščino. Starejši ljudje večinoma govorijo nemško, znajo pa brati tudi cirilico.

Učenje nekaj besed v lokalnem jeziku vam bo prislužil veliko spoštovanja in nekaj prijaznih nasmeškov.

Ne pozabite. Ko govorite v angleščini uporabite preproste besede, kot je navada povsod, kjer angleščina ni materni jezik. Na ta način se boste lažje sporazumevali hkrati pa vam bo to pomagalo preprečiti morebitne nesporazume.

Izobraževanje

Slovenija ima štiri Univerze, locirane v Ljubljani [2], Mariboru [3], Kopru [4], in Novi Gorici [5] in prav tako nekaj neodvisnih izobraževalnih ustanov (npr. IEDC Bled [6]).

Univerza v Ljubljani je najstarejša, največja in najbolj spoštovan izobraževalni zavod v državi. Univerzo v Ljubljani nekateri štejejo med najboljše univerze na svetu.

Delo

Državljani EU, Norveške, Islandije in Švice lahko v Sloveniji delajo brez vize.

Državljani nekaterih držav, ki niso članice EU (glej "Zahteve za vstop" razdelku zgoraj) imajo dovoljenje za delo v Sloveniji brez vize za obdobje njihovega 90-dnevnega bivanje.


Varnost

Slovenija je za turiste verjetno ena izmed najbolj varnih destinacij, vendar je tudi tukaj potrebna previdnost.

Nacionalna številka za klic v sili je 112. Za priklic policije pokličite 113. Na avtocestah so postavljeni zasilni (SOS) telefoni, ki so vidno označeni s puščicami.

Ljudje so lahko agresivnejši v prenatrpanih barih in diskotekah. Ni pa nič neobičajnega, če vas v takih situacijah otipavajo.

Manjše kraje so stalnica v bližini romskih naselij v južnih delih države, še posebej okoli reke Krke. Poskrbite, da ne boste imeli v avtu razstavljenih vrednih lastnin.

Zdravje

V Sloveniji ni pričakovati kakšnih posebnih zdravstvenih zapletov. Slovenija ima visoke higienske standarde, voda iz pipe je pitna in neoporečna. Za prihod v Slovenijo se ni potrebno dodatno cepiti. Priporočljivo pa se je cepiti proti davici in tetanusu v primeru kakšnih poškodb.

V primeru aktivnosti v naravi se je priporočljivo cepiti proti klopnem meningoencefalitisu, še posebej v mesecih od marca do novembra. Ko ste v v naravi vedno uporabljajte klopi repelent zaradi nevarnosti borelioze in meningitisa saj sta zelo razširjena v državi.

V Sloveniji obstajajo tri vrste strupenih kač. Večja verjetnost, da vas pičijo ni. V primeru, da se to le zgodi pa morate poiskati zdravniško pomoč, saj so na voljo antiserumi. V gozdovih na jugu lahko naletite na medveda; Slovenija ima največjo medvedjo populacijo v Evropi, napadi medvedov pa so zelo redki. Razen redkih primerov so, vsaj pri nas, živali tiste, ki bežijo ali se zgolj v skrajnih primerih tudi branijo. To je pa zaradi tega, ker so že navajene človeške bližine. Vsekokor pa morate pri gibanju v naravi uporabiti možgane. Če greste kampirati v Julijske Alpe in imate s sabo veliko klobas in slanine boste verjetno pritegnili nekatere neželene obiskovalce.

Telekomunikacije

Telefon

Nacionalna klicna koda za Slovenijo je +386 ali 00386. Slovenija ima 6 različnih regijskih pozivnih številk, kjer morate pri klicih znotraj Slovenije najprej pritisniti številko 0 in nato številko regije in na koncu pozivno številko npr. 01XXXXXXX. V Sloveniji obstajata tako imenovana modra številka, ponavadi 080 telefonska številka, ki omogoča, da kličete brezplačno s kateregakoli omrežja fiksne ali mobilne telefonije v Sloveniji in pa komercialne 090 številke preko katerih želijo stranke dostopati do informacij, nasvetov, zabave in drugih vsebin.

Mobilna omrežja uporabljajo skupne evropske frekvence (900 in 1800 MHz za GSM/LTE in 2100 MHz za 3G, 800 MHz je načrtovan za LTE). Dva večja slovenska mobilna ponudnika, Mobitel in Simobil, zagotavljata odlično pokritost v omrežjih GSM in 3G, 3G omrežje pa je občasno nepokrito v gorskih regijah. Gostovanje med različnimi evropskimi ponudniki mobilne telefonije postaja cenejši zaradi uredbe EU o določitvi največ 0,29 € na minuto za odhodne klice in 0,09 € za dohodne klice, medtem ko so klici ponudnikov, ki niso članice EU še vedno dragi. Gostovanje znotraj Evropske Unije naj bi se poenotila v začetku leta 2016, vendar morajo to direktivo potrditi pristojni ministri. Slovenski predplačniške SIM kartice so na voljo tudi v skoraj vseh trgovinah in bencinskih črpalkah.

Internet

Slovenija je na splošno dobro pokrita s poceni širokopasovnim internetom zaradi ostre konkurence med več podjetij. Internetne kavarne so pogoste v večjih mestih. Dostop do interneta je v ponudbi večine hotelov in hostlov. Do internetnega dostopa pa lahko brezplačno dostopate tudi v vseh mestnih knjižnicah.

Brezplačno brezžično internetno omrežje je omogočeno v nekaterih mestih, v Ljubljani [7], Mariboru in Novi Gorici). Lahko ga uporabite, če imate računalnik ali pametni telefon.

Pošta

Poštnina za razglednico ali pismo (do 20 g) v Sloveniji je 0,29 € (nazivna vrednost poštne znamke A).

Poštnina za mednarodno razglednico je 0,60 (nazivna vrednost poštne znamke C); za mednarodna pisma (do 20 g) pa je 0,64 € (nazivna vrednost poštne znamke D).

Časopisni kiosk ali trgovine, ki prodajajo razglednice ponavadi prodajajo tudi znamke. Če temu ni tako jih lahko vedno kupite na najbližji pošti.

Pisma in razglednice ("A" za Slovenijo, "C" in "D" za mednarodna pisma) lahko pošljete tako, da jih oddate v poštne predale, ki so ponavadi rumena barve.

Za hitreje dostavljena pisma boste morali obiskati pošto in zaprositi za prednostno. Poštne storitve plačate neposredno na poštnem okencu ali prilepite ustrezne znamke.

Cenik je v veljavi z marcem 2014.

Spoštujte običaje

Slovenci so na splošno odprti in prijazni, zato ne oklevajte z ogovorom mlajših od 50 let z uporabo angleščine. Načeloma vam bodo Slovenci pripravljeni z veseljem pomagati. Navdušili jih boste, če jih boste ogovorili z uporabo nekaj osnovnih slovenskih besed. Slovenščino tujci zelo redko govorijo, vaš trud pa bo cenjen in nagrajen.

Slovenci bodo vztrajali z "ne", ko jim boste kaj ponujali. To pa vedno ne pomeni dokončen "ne". Tako rečejo zaradi vljudnosti pri čemer vztrajajte na ponujenem. Ne skrbite vnaprej po nepotrebnem.

Slovenci so ponosni, ker so skozi zgodovino ohranili svojo narodno identiteto (zlasti jezikovno), kljub pritiskom sosednjih narodov v preteklih stoletjih. Zaradi svojega gospodarskega uspeha, kot tudi zgodovinskih in sodobnih kulturnih povezav s Srednjo Evropo, ne marajo, da je njihova država opisana kot del "Vzhodne Evrope". Slovenščina je kljub tesnim povezam s hrvaščino in srbščino popolnoma drug jezik. S Slovenci lahko svobodno razpravljate o zgodovisnkih temah; zavedajte pa se, da lahko slišite nasprotujoča si mnenja, odvisno od tega s kom govorite in kakšne so njegove/njene politične opredelitve. Še vedno obstaja močna delitev med levičarje in desničarje. Bodite previdni, če vstopate v razpravo o odprtih teritorialnih vprašanj s Hrvaško ali na temo slovenske državljanske vojne med drugo svetovno vojno in njenih posledic. Ponavadi so takšne kontroverzne teme tabu.

Slovenija ima aktivno lezbično in gejevsko sceno. Kot drugod v tem delu Evrope so homoseksualci na splošno varni, čeprav je bilo v preteklosti nekaj napadov na te osebe. Bodite previdni zvečer in ponoči, še posebej v mestih. Za ženske/dekleta je običajno, da se držijo za roke in običajno je to znak prijateljstva.

Praktični nasveti:

  • Če ste povabljeni na večerjo pri nekom doma prinesite steklenico dobrega vina. Pričakovano je, da daste kompliment kuharici/kuharju. To naredite preden vas vprašajo, če vam je hrana všeč!
  • Slovenci doma praviloma nosijo copate, tako da si sezujte čevlje preden vstopite k nekomu domov. Ponudili vam bodo copate ali pa bodo vztrajali, da obdržite čevlje. Slovenci so običajno zelo ljubeznivi vedoč, da ste njihov gost in da ne poznate vse domače običaje. To pa ne pomeni, da se obnašate ignorantsko.
  • Normalno je, da se rokujete, ko se z nekom spoznate. Ne poskušajte se poljubiti pri prvem kontaktu, čeprav pri mlajši generaciji poljubljanje in objemanje ni nič nenavadnega med prijatelji.
  • Slovenske Alpe (predvsem najvišji vrh Triglav, ki naj bilo staroslovansko pogansko božanstvo) so nacionalni simbol. Slovenija je edina država, ki ima najvišjo goro na nacionalni zastavi.
  • Ne onesnažuj!
  • Običajno je, da ljudi pozdravite z Dober dan, ko se srečate v gorah in Srečno, ko sestopate. V gorah obstaja močan duh tovarištva.
  • Vljudno je tudi reči Dober dan mimoidočim v majhnih mestih in vaseh.
  • Obnašajte se spoštljivo proti drugim in jih ne žalite.

Prihod na destinacijo

Zahteve za vstop

Državljani zgoraj navedenih držav imajo dovoljenje za delo v Sloveniji, ne da bi za to morali pridobiti vizum ali druga pooblastila za obdobje njihovega 90-dnevnega bivanja v Sloveniji. Vendar pa ta možnost za delo brez vizuma ne pomeni nujno tudi dovoljenja za druge države schengenskega območja.

Z letalom

Letališče Ljubljana je edino slovensko mednarodno letališče z rednimi letalskimi povezavami s tujino. Na Letališču je tudi sedež nacionalnega prevoznika Adria Airways Adria Airways, ki ima redne letalske linije z mesti v Evropi, še posebej pa je pomembno zaradi povezav z Jugovzhodno Evropo. Najcenejši način prihoda v Slovenijo je preko nizkocenocnih ponudnikov easyJet, ki ima dnevne lete iz Londona in wizzAir-a.

Obstaja nekaj drugih možnosti, ki jih je vredno raziskati. Ryanair leti iz Dublina v bližnjo Pulo Hrvaška. Še en priročen prihod, zlasti v zahodno Slovenijo, je preko letališča v Trstu Ronchi, ki je oddaljen le uro vožnje iz Ljubljane preko avtoceste. Celovec v Avstriji je tudi ena izmed možnosti. Čeprav je daleč stran, italijanski letališči v Benetkah in Trevisu (imenovan 'Benetke Treviso'), tudi ponujajo druge vstopne točke v Slovenijo ali pa lepe enodnevne izlete v/iz Slovenije. Upoštevajte, da so železniške povezave med Slovenijo in Italijo precej slaba, čeprav (glej spodaj).

Z avtobusom

Na Avtobusni postaji Ljubljana dobite informacije o mednarodnih in avtobusnih letališčnih prevozih. Telefon: 1991 (velja samo za klice znotraj Slovenije), spletna stran: [8].

Povezava med italijanskim mestom Trst in bližnjima Koprom in Piranom so pogoste med tednom. Na voljo je tudi dnevni avtobus med Trstom in Ljubljano. Poleg tega je možen prevoz med Gorico (Italija) in njegovim sosednjim mestom Nova Gorica (Slovenija) vsaj vsako uro skozi ves dan, čeprav razdalja lahko z lahkoto premagate peš. Ta nudi idealno povezavo med italijanskimi in slovenskimi železniškimi omrežji ali alternativno vstopno točko letališča Ronchi Trst ali Benetk.

Z avtom

Slovenija ima odlično avtocestno mrežo [9] povezano s sosednjimi državami. Slovenija zahteva, da so vsa vozila z dovoljeno maso do 3,5 tone opremeljeni z vinjeto (cestna taksa), za uporabo avtoceste ali hitre ceste. Za osebna vozila stane vinjeta 15,00 € (za en teden), 30,00 € (za mesec) ali 110,00 € (za eno leto). Motoristi plačajo za vinjeto 7,50 € (za en teden), 30,00 € (za šest mesecev) in 55,00 € (za eno leto).[10]. Uporaba avtocest brez vinjete pomeni kazen v višini 300 € in več. Vinjete se prodajajo na meji in na prvih bencinskih postajah, kjer vas morajo prodajalci opozoriti na nakup vinjet, vendar se na to ni za zanašati. Obstajajo tudi cestni znaki, ki svetujejo nakup vinjete, vendar so samo v slovenskem jeziku.

V Sloveniji obstajajo številna podjetja za najem avtomobilov in taksi podjetja. Večja mednarodna podjetja imajo svoja predstavništva na letališču ali v Ljubljani. Če pa imate omejen proračun, imajo lokalna podjetja posebno (cenejšo) ponudbo avtomobilov starejšega letnika.

Pri vstopu v Avstrijo potrebujete vinjeto za uporabo avstrijskega avtocestnega omrežja.

Z vlakom

Slovenija je dobro povezana z Avstrijo, Hrvaško in Madžarsko. Najbolj priljubljene poti povezujejo Dunaj ali Beljak v Avstriji (v dobrem vremenu je ta pot mimo Julijskih Alp spektakularna), Budimpešto na Madžarskem in Zagreb Hrvaška. Vse linije gredo preko glavnega mesta Slovenije Ljubljana.

Italijanske Železnice so ukinile edino preostalo čezmejno povezavo. V pomoč pri premagovanju tega problema lahko vzamete vlak do Nove Gorice (Slovenija) in nato odidete peš ali z avtobusom do sosednjega mesta Gorica (Italija) od koder so pogosti vlaki v Trst, Videm, Benetke in še dlje. Za izlete v Trst je bolj priporočljivo, da se odpravite z vlakom v Sežano in nato s taksijem v Trst (okoli 10km, 10 €) ali s povezovalnim avtobusom (3-krat na dan, med tednom samo € 1).

Spletna stran Slovenskih Železnic [11]. Obstaja veliko število mednarodnih prog [12] in posebnih ponudb za nekatere destinacije, tako da se vnaprej pozanimajte glede posebnih ugodnosti. Obstajajo destinacije, katerih vozovnice so še posebej ugodne. To pomeni, da jih lahko hitro zmanjka. Tak primer je linija Ljubljana - Praga (sodelovanje med Slovenskimi in Češkimi Železnicami), kjer boste za enosmerno vozovnico plačali 49 € (v primerjavi z normalno ceno 122,60 €). Za povratna potovanja iz Slovenije vam priporočamo "City Star" karte, ki so karte za odhod ob določenih dneh [13]. Potrebno jih je kupiti najmanj 3 dni pred predvidenim potovanjem. Če ste stari manj kot 30 let lahko izkoristite kartico popustov Ej!Kartica [14] na večini mednarodnih linijah (seveda se popusti ne seštevajo, če že imate druge ugodnosti). Ista kartica velja tudi za vse domače linije, kjer imate 30 % popust.

Kakovost in udobje vlakov se na mednarodnih progah zelo razlikujejo. Nenapisano pravilo je, da imajo vsi vlaki, ki peljejo severno od Ljubljane precej dober standard. Ti vlaki imajo običajno restavracijo na krovu, s čistimi in sodobnimi sanitarijami. Enako ne moremo trditi za proge, ki peljejo proti jugu (na primer v Beograd, Sofijo, Skopje ali Solun). Zato se prepričajte, da imajo v ponudbi hrano in pijačo na krovu (vodo in kavo), na voljo v vsaki spalni kompoziciji), ko se odpravljate iz Ljubljane na Balkan. Morate pa vedeti, da so hitre storitve, ki jih nudijo na vlakih iz Münchna, Nemčija do Zagreba na zelo visoki ravni - kar se seveda odraža na ceni.

Z ladjo

  • Na voljo je katamaran med Benetkami in Izolo, ki je na voljo predvsem v času poletne sezone (za vozni red glej [15]). Vožnja traja 3 ure in v Izolo se vrnete še isti dan.
  • V poletnih mesecih je na voljo tudi hitra ladja Trieste Lines [16] med Trstom (Italija), Piranom (Slovenija), Porečom (Hrvaška) in Rovinjem (Hrvaška). Del poti med Piranom in Trstom traja 30 minut, kar je približno toliko kot bi potrebovaali za prevoz z avtom.

Transport po destinaciji

Slovenija je relativno majhna država in potovanje po Sloveniji je na splošno hitro in nezamudno. Vendar pa rast lastništva avtomobilov pomeni občasne težave za javni prevoz, še posebej so se avtobusni vozni redi zmanjšali, tako da je potrebno vnaprejšnje načrtovanje. Storitve so redke ob sobotah in zelo omejene ob nedeljah.

Letalo

Slovenija zaradi majhnosti države nima notranjih letov, obstajajo pa drugi (boljši) načini za potovanje po državi.

Vlak

Zelo veliko denarja in truda je bil vloženih v posodobitev sistema in najnovejši vlaki so prav tako lepi, kot jih boste našli v Zahodni Evropi. Čeprav so podeželske postaje pogosto precej osnovne, ima večina postaj v poletnem času lep izgled saj so okrašene s cvetjem. Pozorni morate biti na dejstvo, da je ime postaje ponavadi vidno samo na napisu na samem postajnem poslopju. Novejše vlaki imajo sistem glasovne napovedi približajoče postaje. Vlaki so načeloma točni (razen na nekaterih mednarodnih progah), zato preverite pričakovani čas prihoda in nekaj prejšnjih imen postaj, da se prepričajte kje morate sestopiti. Elektronske table na postajah so redkost (razen v Ljubljani), vsaka postaja pa ima vedno izpostavljen tiskani urnik, kjer je označen: odhod (z rumeno barvo) in prihod (z belo barvo).

Avto

Slovenske ceste so večinoma dobro vzdrževane in dobro označene, tako da pri vožnji ne pričakujte kakšnih posebnih problemov. Če se v Sloveniji premikate s pomočjo avta vsekakor dodate k večji stopnji mobilnosti, ki jo vlak ali avtobus ne nudita. Smer vožnje je na desni strani.

Avtobus

Kar nekaj avtobusnih podjetij skrbi za udobne in redne avtobusne linije med slovenskimi mesti. Vse redne avtobusne povezave potekajo preko Ljubljane.

Taxi

Vsako večje mesto ima svojo taksi službo, tako da kakšnih posebnih težav glede tega ni pričakovati.

Kolo

V Sloveniji prav vsak kolesar najde zase primerne poti. Družine z otroki in rekreativni kolesarji se lahko podate v doline in na tihe podeželske ceste z malo prometa. Bolj zagrizeni kolesarji, ki si želite dokazovanja lahko izberete gorske prelaze, gorski kolesarji pa uživate na nekaterih najbolj spektakularnih naravnih poteh in kolesarskih parkih v tem delu Evrope. Še več, na kolesu lahko spoznavate tudi slovenske rudnike.

Ladja

V Sloveniji ni rednih ladijskih potniških storitev, čeprav se lahko z ladjo odpravite na Blejski otok in popeljete na drugih jezerih in rekah. Na obali lahko z najetim čolnom ali izletom preživite dan na morju.

Spanje in namestitev

Slovenija ima široko paleto nastanitev, od hotelov s petimi zvezdicami do osamljenih koč v gorah.

Hoteli

Najboljše nastanitve za goste v Sloveniji ponujajo hoteli. Izbirate med hoteli vseh kategorij, kar nekaj je takih s petimi zvezdicami. Od kategorije in obsega storitev, ki jih ponujajo hoteli, je odvisna tudi njihova cena, a v Sloveniji lahko vsak najde primernega zase. Slovenija ima veliko hotelov s konferenčnimi dvoranami, zato je v razmahu kongresni turizem. Ob prometnejših cestah in avtocestah so na voljo moteli. Slovenski hoteli so urejeni in sodobni ter glede na mednarodno klasifikacijo od ene do petih zvezdic ponujajo različne stopnje udobja, opremljenosti in storitev. Največ je hotelov s tremi in štirimi zvezdicami, pet zvezdic pa ima več kot deset hotelov. V zadnjih letih lahko hoteli s štirimi in petimi zvezdicami pridobijo še oznako superior.

Hostli

Hostle najdete v vseh turističnih destinacijah v Sloveniji.Povprečna cena za osnovno posteljo v Hostlu je 10-20 €. Kar nekaj dijaških domov se v poletnih mesecih spremenijo v hostle, vendar so ti ponavadi na odročni lokaciji in nekoliko umazani. Enega najboljših hostlov na svetu ima ravno Slovenija. Nujen je obisk Hostla Celica, ki je v vseh pomembnih turističnih vodnikih uvrščen med 10 najboljših hostlov na svetu. Čar tega Hostla je v tem, da je obnovljen v zgradbi, ki je služil zaporu več kot 100 let.

Gorske koče

Planinske koče lahko najdete v Triglavskem narodnem parku in so zelo tople, gostoljubne in prijazne. Informacije o teh kočah lahko najdete v turističnih informacijskih pisarnah, kjer vam bodo pomagali načrtovati vaše aktivnosti in bodo celo poklicali v planinske koče za rezervacijo. Edini način dostopa do koč je peš. Pričakujete lahko veliko truda in hoje navzgor, saj je najnižja koča na višini približno 700m nadmorske višine. Obstajajo jasni znaki/informacije koliko traja pot do naslednje koče, navedene v urah.

Turistične kmetije

Turistične kmetije lahko najdete na slovenskem podeželju. Ponavadi ponujajo širok izbor tradicionalnih jedi, domačega vina, različnih športnih aktivnosti itd. Prav tako ponujajo doživetje pravega tradicionalnega življenja na podeželju.

Kampiranje

Kampiranje ni dovoljeno v nacionalnih parkih v Sloveniji, vendar pa obstajajo najrazličnejši kampi, ki so namenjeni kampiranju. Pri tem je priporočeno, da imate s sabo podlogo za spalno vrečo, saj je lepo, udobno travo težko najti. Večja verjetno je, da boste našli prostor s kamni.

Nadredna destinacija