Pariz

Iz wiki.potnik.si

Skoči na: navigacija, iskanje

Pariz je glavno in obenem največje mesto v Franciji. Pariz je brez dvoma eno najlepših, najzanimivejših mest na svetu ter eno najbolj želenih turističnih ciljev na svetu. Pariz vam ponuja vse od obiska zanimivih muzejev do romantičnih potepanj in uživanja življenja v slogu ˝Joie de vivre˝... Ponaša se s številnimi svetovno znanimi znamenitostmi, ki zaznamujejo panoramo mesta, med katerimi je najbolj znan Eifflov stolp.

Tri najbolj znana pariška znamenja so Notredamska katedrala iz 12. stoletja na otoku Île de la Cité, Eifflov stolp iz 19. stoletja in Napoleonov Slavolok zmage. Eifflov stolp je bil zamišljen zgolj kot začasna zgradba Gustava Eiffela za čas svetovne razstave Expo 1889, vendar je stolp obstal in je danes zaščitni znak Pariza, viden daleč naokoli.

Fotogalerija znamenitosti

Potopisi

+ Dodaj svoj potopis

Najboljši potopisi bodo nagrajeni in objavljeni v najbolj brani slovenski potovalni e-reviji Potnik.si


Priporočamo Potovanje.si - zaupanja vredna potovalna agencija

Pred odhodom na pot vedno preverite ugodne hotele, potovanja, počitnice in letalske karte na prvi slovenski internetni potovalni agenciji POTOVANJE.SI.

Potovanje.si.png
..

Video turistični vodnik

Dolžina: 25:31 minut

Jezik: Angleščina

Za ogled na celotnem zaslonu kliknite na videu gumb [ ] skrajno desno spodaj.

Turistične destinacije in znamenitosti

Pariz je eno najbolj romantičnih, elegantnih in kulturno zanimivih mest na svetu. Nikjer drugje ni take koncentracijske kakovosti. Obiskovalci se lahko naslajajo nad čudovitimi izložbami delikates, slastičarn in modnih trgovin. Znamenitosti so v mestu Pariz posejane tako na gosto, da je najlepše, če se od ene do druge podamo peš. Pariških razpoznavnih znakov pa sploh ne morete zgrešiti: Eiffelov stolp, Slavolok zmage, Noterdamska katedrala, Beaubourg, Louvre, novi Orsayski muzej, itd.

Glavne atrakcije

  1. EIFFLOV STOLP: Eifflov stolp je najverjetneje najbolj znana znamenitost Pariza, oziroma kar celotne Francije. Nemudoma prepoznana silhueta je znana po vsem svetu, poimenovali pa bi ga lahko simbol industrijske, kot drzno demonstracijo višin 19. stoletja. Eifflov stolp so začeli graditi leta 1887, kot objekt na Svetovni razstavi ob stoletju francoske revolucije. Takratni minister za trgovino in industrijo je namreč razpisal natečaj za 1000 čevljev (300 m) visok stolp, zmagal pa je predlog iz ateljeja Alexandra Gustava Eiffla. Stolp so gradili vse do leta 1889, ko je bil 31. marca prvič predsavljen svetovni javnosti. Danes stolp v višino meri 324 m, ob otvoritvi pa je meril nekaj merov manj, saj so kasneje nanj postavili antenski stolp. velja za vrhunsk mojstrovino tehnike in je prva skulptura iz vitkih kovinskih profilov. Po mnenju nekaterih avtorjev pa sam ne šteje pod arhitekturo saj nima ne fasadne opne in ne strehe. sam stolp tehta 7000 ton, sestavljen pa naj bi bil iz 15.000 kosov žekeza. Do sedaj so Eifflov stolp že šestkrat prebarvali za kar so vsakič porabili 50 ton barve. Pomembno vlogo ima tudi osvetljava, ki močno pripomore k poudarjanju notranjosti čarobne zgradbe.
  2. DISNEYLAND: Vreden ogleda je seveda tudi Disneyland v Parizu. Ameriški raj v evropskem mestu je bil zgrajen leta 1992, ustanovil pa ga je Michael Eisner. V ta velikanski sklop spadajo: 2 tematkska parka, golf igrišče, vlakec smrti, na novo zgrajeni stolp,..., in seveda preštevilni hoteli, ki se vrstijo okoli in omogočajo, da si obiskovalci lahko povsem mirno in natančno ogledajo svet znamenitih Disneyevih risanih junakov; od romantične Trnjulčice do zabavnega Mikija.
  3. SLAVOLOK ZMAGE: Še ena znamenitost Pariza, ki je absolutno vredna ogleda. Petdeset metrov visok Slavolok zmage, je znan po svoji ploščadi s katere lahko občudujemo najlepši razgled na razvpite Elizejske poljane. Avenije skupaj tvorijo krog, s premerom veličastnih 240 metrov, sredi pa stoji ta Slavolok, ki ga je ukazal postaviti Napoleon, leta 1806. Načrte zanj je postavil Chalgrimn, dokončan pa je bil leta 1836.
  4. NOTRE - DAME DE PARIS: Prav nobena cerkev nima tako pisano obarvane zgodovine kot jo ima cerkev Notre - Dame de Paris. Cerkev, ki jo z drugim imenom poimenujemo župnijska cerkev frankovske zgodovine, je bila dokočno zgrajena že leta 1350. Dolga 130 metrov in šoroka 48 dovoljuje, da vanjo vstopa kar 9000 ljudi.
  5. MUZEJ LOUVRE: Eden izmed največjih muzejev na svetu – Louvre , shranjuje okoli 350 tisoč umetniških predmetov. Zgodovina zbirk sega vse do 16. stoletja k Frančišku I, ki jih je vzpostavil, pozneje pa razširil Ludvík XIV. Toda Louvre kot muzej je začel za javnost delovati šele l. 1793, od francoske revolucije dalje. Pred tem je bil Palais du Louvre poleg tega tudi sedež francoskih kraljev.
  6. LUKSEMBURSKI VRT: Oaza miru in zelenja na precej pozidanem levem bregu Seine je petindvajset hektarjev velik Luksemburški vrt, ki spada k Luksemburški palači, danes sedežu senata. Študenti, upokojenci in turisti se tu ob sončnih dneh srečujejo, da bi občudovali kipe, fontane ali našli trenutek miru. Tu se nahaja tudi otroško igrišče, kavarna, oder za glasbene nastope, lutkovno gledališče.
  7. DVOREC VERSAILLES: Dvorec v Versaillesu je že med svojim nastankom postal simbol absolutistične kraljeve moči. Idejo preseliti kraljevski sedež iz Louvra izven Pariza je dobil triindvajsetletni Ludvik IV. V najlepšo palačo na svetu je dal sredi močvirnatega zemljišča spremeniti lovski dvorec svojega očeta. V petdesetih letih je bil dvorec z vrtovi končno zgrajen v zadovoljstvo Sončnega kralja. Nadzor nad arhitekturnimi predlogi in uresničevanjem je zaupal največjim arhitektom tistega časa Louisu Le Vauu, Robertu de Cotteu in Julesu Hardouin-Manssardu, notranjemu arhitektu Le Brunu in vrtnemu arhitektu Le Notru. Pri gradnji je sodelovalo trideset tisoč ljudi, poklicani so bili tudi vojaki. Grad je dolg 680 metrov, pri čemer je najdaljši prostor Zrcalna dvorana, ki meri 73 metrov po dolžini in 10 po širini. Okrašena je z 17 velikimi zrcali, stenskimi poslikavami le Bruna, svilenimi gobelini iz Lyona, mogočnimi kristalnimi lestenci in pričami umetniške ter obrtniške spretnosti obdobja. Baročni vrtovi se razprostirajo na 800 hektarjih s 250.000 drevesi. Kot sedež francoskega dvora je služil od leta 1682 do francoske revolucije (1789). V prvi polovici devetnajstega stoletja je zadnji francoski kralj Ludvik Filip v Versaillesu odprl Muzej francoske zmage.
  8. BASTILLE (BASTILJA): Bastilje je bila mogočna trdnjava v Parizu, v kateri se je nahajal zapor. sama trdnjava je bila zgrajena že leta 1370, kot del obrambe pa jo je spremenil Karel VI. Fancoski. v njej so bili poleg ostalih zločincev večinoma zaprti politični zaporniki. med najbolj znane jetnike sta spadala Voltaire in Merkiz de Sade. Z zavzetjem Bastilje se je začela francoska revolucija, ki pa ima za mnoge zgodovinarje bolj simboličen, kot pa praktičen pomen. Danes na njenem mestu stoji Place de la Bastille, na njem pa Bastiljska opera.

Muzeji

Pariz ima naslednja najznamenitejše francoske muzeje:

  • Musée du Louvre (tu je na ogled postavljena Mona Liza),
  • Musée d’Orsay (z največjo zbirko impresionistov),
  • in Centre Georges Pompidou (za ljubitelje moderne in sodobne umetnosti).

Parki

Pariz predstavlja enajst mestnih parkov; vsi izbrani parki ležijo znotraj mestne obvoznice, med seboj se razlikujejo po času nastanka, velikosti, funkcijah za prebivalstvo, možnostih za rastlinsko in živalsko raznolikost.

Pariz ima parke dobro dostopne z javnim prevozom (podzemna železnica, avtobus), pot do njih je dobro označena. Nekatere postaje podzemne železnice se tudi imenujejo enako kot park (npr: postaja Bercy, Monceau, Buttes Chaumont, Luxembourg).

Parki:

  • Tuiliers,
  • Parc de la Villette,
  • Luxembourg,
  • Louvre,
  • Park Champs Élysée,
  • Palais Royal,
  • Park Trocadero,
  • Hotel de Invalidesso,
  • Bercy,
  • Monceau,
  • Buttes Chaumont.

Skriti kotički

  • Botanični vrtovi

Botanični vrt Pariz (Le Parc floral de Paris) znotraj Bois de Vincennes:

Leta 1967 je bil postavljen na opuščeni površini Bois de Vincennes. Odprt je bil za sprejem tretjega mednarodno cvetličnega sejma, kasneje pa so ga uredili še leta 1979 za četrto tovrstno razstavo. Botanični vrt ima zelo bogato ponudbo,za vstop v park je potrebno plačati 1€. Park je zelo lepo urejen, čist, postavljene so klopce; sredi botaničnega vrta je tudi veliko jezero.


V vrtu je postavljenih več zgradb:

♦ hiše narave: biblio-ludoteka(knjižnica za otroke),razstave,metuljev vrt,zdravilne rastline,
♦ zbirke/paviljoni: mediteranske rastline, lokvanji, notranje rastline,sezonske zbirke, praproti in kamelije, bonsaji in irisi.


Postavljen je velik prireditveni prostor, veliki sejemski dvorani, restavracije in paviljoni za prireditve in razstave. Vrt ponuja tudi mini golf, mize za namizni tenis in veliko raznovrstnih otroških igral. Obiskovalci botaničnega vrta so sprehajalci,uporabniki igral,obiskovalci sejmov in razstav.

Izleti v okolici destinacije

Na potovanju v Pariz vsakdo najde kaj zanimivega. Od razkošnih palač in vrhunskih umetniških del do osupljive futuristične arhitekture. Pariz je po nekaterih podatkih najbolj popularna turistična destinacija na svetu. Francoska prestolnica od nekdaj privlači romantike, gurmane, ljubitelje umetnosti in najnovejših modnih kreacij z vsega sveta.


Pariz ima na ogled neskončno število znamenitosti, muzejev in vrhunskih umetniških del. Klasičen izlet v Pariz vključuje vsaj obisk.

  • Eifflovega stolpa - je železen stolp, zgrajen na Champ de Mars (Marsovo polje) ob reki Seni v Parizu. Lahko ga pojmujemo kot simbol industrijske dobe, drzno demonstracijo višin, ki jih je dosegel človek z znanjem in inženirsko veščino poznega 19. stoletja. Je najvišja zgradba v Parizu in eden od najbolj znanih svetovnih simbolov.
  • Slavoloka zmage - gradnjo Slavoloka zmage je leta 1806 naročil Napoleon, da bi z njim obeležil svoje vojaške uspehe. Slavolok je bil dokončan šele 30 let pozneje, v času vladanja zadnjega francoskega kralja Ludvika Filipa. Slavolok zmage je, poleg Eifflovega stolpa, ena izmed najbolj priljubljenih turističnih znamenitosti Pariza. Ko se s postaje podzemne železnice Charles de Gaulle-Étoile po stopicah povzpnete na Elizejske poljane, se naenkrat znajdete sredi nepopisne množice turistov, ki fotoaparate obračajo v okornega kamnitega velikana. Ta stoji sredi ogromnega krožišča, po katerem se noč in dan vali neusahljiva reka avtomobilov. Krožišča nikar ne poskušajte prečkati – do slavoloka pojdite skozi podhod.
  • muzeja Louvre - eden izmed največjih muzejev na svetu – Louvre , shranjuje okoli 350 tisoč umetniških predmetov.

Aktivnosti

  • Pariz ima večina znamenitosti je posejanih po centru mesta, tako da se med njimi zlahka premikate s kolesi Vélib’ – novo domiselno storitvijo, ki je takoj po uvedbi požela nesluten uspeh. Nič čudnega, saj lahko z malo spretnosti kolo v Parizu 24 ur uporabljate samo za 1,70 €, kar je ceneje od ene same vozovnice za podzemno železnico!
  • Usedite se v kakšno izmed tradicionalnih kavarn in si zjutraj privoščite kavo in dišeč masleni rogljiček. Kava v Parizu je iskreno povedano draga, rogljički v nekaterih lokalih in pekarnah pa so izjemno dobri.
  • Po Parizu se ne splača voziti z avtom, ker boste tako samo izgubili čas, zaradi ogromne gužve ter svoje zivče.
  • Po Parizu se najbolje splača voziti z podzemno železnico. Vse zanimivosti Pariza so povezane z različnimi deli mesta s podzemno železnico (Metro), cena vozovnice po mestu je cca. 2€. To je najhitrejši in prikladnejši način potovanja po mestu in izven njega. Obratuje od 5:30 do 0:30, lahko pa kupite vozovnice na avtomatih, na železniških postajah, preko interneta. Dijaki in študentje imajo dodaten popust.
Avenue Montaigne je sredisce luksuznih modnih kreacij, kot Chanel, Louis Vuitton (LVMH), Dior i Givenchy.
Montmartre je zgodovinsko področje na hribu, lokacija bazilike Sacré-Cour. Montmartre je bila vedno povezana z umetnostjo in mnogi umetniki imajo svoje studie v soseski.
Montparnasse, zgodovinska cona poznana po umetnimi atelji, koncertnimi dvoranami in kavarne. V blizini se nahaja metro postaja Montparnasse - Bienvenüe in Torenj Montparnasse.
Avenue de l'Opéra je cona okoli Opere Garnier (tudi "Pariška Opera") in mesto goste koncentracije pisarn in veleblagovnic, vključno s Printemps in Galeries Lafayette, kot tudi sedež finančnih velikanov, BNP Paribas in American Express.
Quartier Latin (Latinska četrt) je izobraževalni center, ki je nekoč segal med krajem Maubert in Sorbonne kampusu. Poznan je po svoji zivahnosti in veliko bistrojev.

Zemljevidi in geografija

Zemljevid

Zemljevid Pariza

Dinamični zemljevidi

Območja

Več podatkov na Wikipedia.si

Vreme in klima

Pariz in pariška kotlina spadata delno v oceansko podnebje, južno od Pariza lahko že govorimo o celinskem. Pariz ima čudovite pomladi, kjer sicer pride bolj pozno - šele konec aprila, toda v vsej lepoti. Pariz ima poletja prijetna, topla, nikoli soparna. Jeseni so zelo zmerne, dopolnjujejo jih fantastične barve rumenečega listja. Tudi zima v glavnem mestu je zmernejša, temperature redkokdaj padejo pod ničlo, sneg je redek. Toda ob pogledu na zasneženi Pariz zastane dih.

Kdaj obiskati

Pariz je najbolje obiskati od pomladi do jeseni. Kakorkoli že, tudi če Pariz obiščemo v času zime, se prilagodimo "zimskim" vremenskim razmeram in se poskusimo vživeti v mesto, ki je brez dvoma čudovito in veličastno v vsakem letnem času.

Zgodovina

Zgodovina Pariza se prične že v 4. tisočletju pred našim štetjem, saj so na področju mesta odkrili materialne zgodovinske vire iz tega obdobja.


Obliko in ureditev znamenitega Pariza je že od nekdaj "narekovala" reka Sena, ki se vije preko njegovega središča. prav zato je imelo v preteklosti kar nekaj zavojevalcev, ki so njegovo zgodovino naredili pestro. V 3. stoletju pr.n.št. si je galsko pleme na Ile de la Cite postavilo utrjeno glavno mesto. V času Rimskega imperija, leta 52 pr.n.št., pa so ga osvojile Cezarjeve rimske legije. Pod imenom Lutetia Parisorum je postalo pomembno rimsko središče. Od leta 360 so ga imenovali samo Paris. V zgodnjem srednjem veku, po odhodu Rimljanov, je več osvajalcev mestu grozilo z uničenjem, med njimi tudi Atilovi Huni. toda največ uspeha so pri tem imeli znameniti Franki. Med dolgotrajno lakoto, ki je sledila kmalu po njihovem zavzetju, je prebivalcem prav nič kaj sebično pomagala Genevieve, ki je po svoji smrti postala svetnica in zaščitnica Pariza. Mesto so nenehno napadala tudi druga ljudstva, med drugim Normani, vse dokler ni v franciji zavladala dinastija.

Sledila je stoletna vojna, ki je povzročila velik zaostanek v razvoju mesta, toda ob vladavini naslednjih vladarjev se je položaj začel izboljševati, dokončno pa se je Pariz razcvetel v času vladanja Ludvik 14. Toda že v času njegovega naslednjika, Ludvika 15, je krona izgubljala pomen, postala nepriljubljena, prav tako pa je celotna Francija klonila ljudstvom, ki so jo napadala. Nasprotja in upori so se končali z znamenito francosko revolucijo. Uporniki so zavzeli trdnjavo Bastille, in rešili 7 jetnikov, leta 1792 pa so zaprli in kasneje ubili Ludvika 16 in njegovo ženo.

Po koncu revolucije se je Pariz ponovno razcvetel, leta 1900 pa odprl prvo progo podzemne železnice. v času prve in druge svetovne vojne je imel Pariz pomembno vlogo in čeprav so ga nacisti brez težav okupirali (francozi sdo se bali grozovitega uničenja, ki bi sledilo v nasprotnem primeru), so ga zavezniki leta 1944 uspeli osvoboditi. Danes je Pariz prav zaradi prestre in rezburkame zgodovine eno najbolj obiskanih mest sveta.

Hrana

Prav zagotovo Pariz, navkjlub ostalim znamenitostim, po svetu najbolj slovi po svoji kuhinji, ki že desetletja presega vse ostalo in za to ni prav nič čudno, da bi prav vsak rad vsaj enkrat poskusil čarobne jedi francoskih kuharskih mojstrov.

Največje francoske specialitete bi lahko strnili v seznam jedi, ki vključujejo perutnino, teletino, sardine, ostrige, škampe, žabje krake ter različne vrste vina in prav zagotovo tudi sira.


Pariz ponuja naslednje najbolj znane jedi:

  • coq au vin (piščanec s slanino, gobami in česnom, kuhan z vinom),
  • foie gras (jed iz gosjih jeter),
  • cassoulet (mesni ragu s fižolom),
  • bouillabaisse (ribja enolončnica),
  • escargots (kuhani polži),
  • žabji kraki na različne načine, ratatouille (jed iz zelenjave),
  • quiche lorraine (slana pita s korenjem, koščki slanine in kremo iz jajc in mleka),
  • crêpes (palačinke),
  • croissants (rogljički) in baguette (francoska štruca),
  • crème brûlée...

Pijača

Popularne pijače:

♦ vino (najbolj popularna alkoholna pijača v Franciji)
♦ Pastis (popularen aperetiv znamke Ricard ali Pernod)
♦ pivo
♦ kava (servirana črna, v majhnih skodelicah)
♦ žgane pijače

Nakupovanje

Pariz ima cene po restavracijah, kar visoke. Najcenejša možnost prehranjevanja v mestu Pariz je klasična francoska bagetka, polnjena z različnimi mesnimi izdelki, siri, zelenjavo in prelivi. Zelo okusna je tudi tradicionalna francoska palačinka imenovana ‘crepes’ ki je lahko sladka ali slana. Tehnični izdelki so malce cenejši kot pri nas, za razna oblačila se splača oditi do raznih veleblagovnicah na obrobju mesta, ker so bolj poceni. Cene se lahko zbijajo tudi pri uličnih prodajalcih (predvsem na stojnicah, kjer prodajajo razne spominke).

Kultura

  • Prebivalstvo

Francija je, na začudenje mnogih, uvrščena med najredkeje poseljene države v celotni Evropi, kar 15% vsega francoskega prebivalstva pa živi v glavnem mestu - Pariz. Uradni jezik je francoščina. Ena izmed zanimivosti je, da v Franciji skupno živi kar 3,5 milijona priseljencev. največja skupina izmed njih je Portugalcev, sledijo jim Alžirci in nato Maročani. V franciji prevladuje katoliška vera, saj je skoraj 90% vseh francozov katolikov. Pariz se lahko pohvali tudi z vrsto znanih prebivalcev, med katerime sodi nepozabna šansonjerka Édith Piaf, znamenita modna kreatorka Coco Chanel, slikar Claude Monet, pesnik Charles Baudelaire in še mnogi drugi.

  • Urejenost mesta

Pariz je razdeljen na 20 oštevilčenih okrožij (francosko arrondissements) in to še iz časov prefekta barona Haussmana, ki je dal mesto razdeliti po naročilu vladarja Napoleona 3. številke se začnejo v središču mesta in se nato spiralasto nadaljujejo proti obrobju mesta, v smeri urinega kazalca. Vsako okrožje ima seveda tudi svoj značaj; deveti je, naprimer, znan kot okrožje rdečih luči.

Festivali in dogodki

Pariz - nočno življenje se odvija po celem mestu. V toplih mesecih se običajno množice ljudi sprehajajo po centru mesta in okolici. Pariz ni nevarno mesto, vendar morate, kot v vseh velikih metropolah biti previdni. Če se nameravate vračati v sobo pozno, je dobro, da se pozanimate glede javnega prevoza, saj metro vozi le do pol enih ponoči.

Od 40ih let dalje je Pariz ena izmed svetovnih prestolnic jazza. Pariz pogosto v poletnih mesecih odvija koncerte na prostem. Tudi kabareti imajo pomembno mesto v pariški zgodovini. Najbolj znan je seveda Moulin Rouge, ob njem pa še Le Lido in Les Folies-Bergère.

Jezik

Uradni jezik je francoščina.

Izobraževanje

Pariz ima najbolj znane naslednje univerze:

  • Université Denis Diderot (Paris VII)
  • Université Panthéon-Assas (Paris II)
  • Université Panthéon-Sorbonne (Paris I)
  • Université Paris-Dauphine (Paris IX)
  • Université Paris-Sorbonne (Paris IV)
  • Université Pierre et Marie Curie (Paris VI)
  • Université René Descartes (Paris V)
  • Université Sorbonne-Nouvelle (Paris III)

Eden od dobrih novic je tudi dejstvo, da za študij v Franciji tekoče znanje francoščine ni več pogoj. Slovenski državljani brez kakršnih koli zadržkov oz. problemov lahko študirajo v Parizu, z določeno stopnjo končane srednje šole (višje oz. viske šole).

Varnost

Pariz je varno mesto. Pariz oo številu kriminalnih dejanj ne izstopa. Kljub vsemu, vsak mora poskrbeti za svojo varnost - ne izzivati, ne puščati vrednih predmetov na vidnih mestih, ipd...

Koristne turistične informacije

Več podatkov na Wikipedia.si

Nujne klicne številke, ki jih uporablja Francija:

♦ Policija: 17
♦ Brezplačna EU-št. za nujno pomoč (EEN): 112
♦ Reševalna služba/dežurni zdravnik: 15
♦ Gasilci: 18

turistični uradi

konzulati


Bolnisniče:

Zdravstveno nego in interventno zdrastveno pomoč v Parizu in v predmestjih Pariza zagotavlja Assistance publique - Hôpitaux de Paris (AP-HP), sistem za javno bolnišnico, ki zaposluje več kot 90.000 ljudi v 44 bolnišnicah.

Pariz ima 44 bolnišnic, med njimi so najbolj znane:

  • Hôtel-Dieu, ustanovljena leta 651, najstarejša bolnica v Parizu,
  • Hôpital de la Pitié-Salpetriere, najvecja pariška i evropska bolnica,
  • Hôpital Necker - Enfants malades, najstarejsa pedijatrska bolnica na svetu,
  • Hôpital Européen Georges-Pompidou, posljednja bolnica izgrađena u Parizu,
  • CHU Kremlin-Bicetre,
  • Hôpital Paul-Brousse,
  • Hôpital Tenon,
  • Hôpital Saint-Louis,
  • Hôpital Saint-Antoine.

Telekomunikacije

Telefonske in mobilne storitve

Pariz je v celoti pokrit s signalom mobilne telefonije, operaterji imajo podpisane pogodbe z večjimi evropskimi in svetovnimi operaterji. Gostujete lahko v mobilnih omrežjih Bouygues, Orange, SFR in Transatel.

Nacionalna klicna koda za Francijo: ++ 33

Internet

Pariz ima dobro pokrit širokopasovni internet, v bližini so tudi internetne kavarne. Pariz ponuja dostop do interneta tudi v ponudbi večine hotelov in hostlov. Do internetnega dostopa pa lahko brezplačno dostopate tudi v vseh mestnih knjižnicah. Pariz ima omogočeno brezplačno brezžično internetno omrežje, lahko ga uporabite, če imate računalnik ali pametni telefon.

Pariz: polna pokritost

Prihod na destinacijo

Z letalom

Pariz ima dve letališči: Charles de Gaulle (CDG) in Orly (ORY). Glavno letališče je Charles de Gaulle, s katerega se do mesta lahko odpeljete z regionalnim vlakom ali z avtobusom. Najcenejši je prevoz z regionalnim vlakom v Pariz. Z linijo B se lahko odpeljete do ene izmed železniških postaj v centru Pariza in od tam z isto vozovnico nadaljujete pot z metrojem. Vozovnica za regionalni vlak stane 8,40 €. Vožnja z letališča do središča Pariza traja približno 45 minut.

Najcenejši in najenostavnejši prevoz z letališča Orly je z avtobusom Orlybus. Vozovnica stane 6,10 €, avtobusi vozijo na postajo podzemne železnice/železniško postajo Place Denfert Rochereau. Vožnja z letališča Orly do postaje Place Denfert Rochereau traja približno 30 minut.


Možnosti je veliko, iz Ljubljane direktno v Pariz trenutno letijo letala Adrie, Air Francea in Easyjeta, možne pa so tudi kombinacije s poleti iz Italije (Benetk), Avstrije ali Hrvaške. V kolikor se boste na pot podali v takšnih popularnih terminih je priporočljivo, da karto rezervirate že kar 2 do 3 mesece prej, saj boste v tem primeru zanjo odšteli veliko manj, kot če jo kupite v zadnjem hipu.


Podrobne informacije o ostalih prevoznih sredstvih z letališč Charles de Gaulle in Orly do Pariza in najnovejše cenike najdete na spletni strani Aéroports de Paris.

Z avtobusom

Avtobusne povezave med Slovenijo in Parizom so dobre. Pariz je tudi dobro povezan z avtobusnimi prevozi z vsemi mesti na celini ter izven nje. Že na samem letališču lahko kupite karte za turiste (ticket touristique) za različno število dni – (npr. 5 dnevna karta vključuje: avtobus, metro in pa tudi hitri vlak RER, ki te prepelje z letališča v center - Pariz). S to karto se lahko voziš na dan kolikor te je volja za cca. 47 €/osebo.

Z avtom

Iz Slovenije do Pariza se z avtomobilom potuje okoli 20 ur. Po lokalnih cestah, čez gorske prelaze itd., nanese kakšnih 1350 kilometrov. Po tej poti se da izogniti plačila cestnin, pa še spotoma si lahko ogledate kaj zanimivega. Bencin in avtoceste v Franciji niso ravno poceni, so dražje kot v Sloveniji. Ko prispete na cilj _ Pariz, je najbolje avto parkirati nekje na obrobju do koder vozi metro in skočite na njega, saj je metro ena izmed najboljših izbir, da se izognete gneči na cestah po Parizu! Priporočljivo je da se peljete z njim, saj je dokaj poceni in hitro si tam, kamor si se namenil.

Pri uporabi avtomobila v večjih mestih, kot je v Pariz je treba računati na možnost zastojev, ki lahko povzročijo bistvene zamude na cilj. Parkirne cene se razlikujejo od enega do drugega dela mesta, ki segajo od 1,50 € do 3 evre na uro, za največ dve ure na istem parkirnem mestu.

Pariz ima stroge omejitve. Za voznike, ki imajo vozniško dovoljenje manj kot dve leti so omejitve strožje. Pariz voznike opozorja predvsem na prometne znake,

Z vlakom

Pariz ima zelezniški promet zelo dobro organiziran. Največja mesta so povezana s hitrimi vlaki - TGV (train grande vitesse), ostala pa z običajnimi. Potovanje je razmeroma hitro in udobno, povezave so iz centra do centra mesta, vozovnice je možno rezervirati, kupiti in plačati s kreditnimi karticami na daljavo, elektronsko, dostavijo jih s pošto, na dolocenih prodajnih zelezniških postajah.

Pariz ima naslednje povezave s hitrimi vlaki: Eurostar: Paris-London - 2h50 TGV: Paris -Lyon - 1h55 Thalys: Paris- Brussels - 1h25

Z ladjo

Transport po destinaciji

Pariz ima javni transport zelo dobro in učinkovito organiziran. Z javnim prevozom v Parizu (metro, avtobusi in tramvaji - nadzemni in podzemni) upravlja javno podjetje Avtonomna des Transports Parisiens, kratko RATP. (website: http://www.ratp.fr/)

Javni transport

Metro Pariški metro ali Métropolitain, kot ga imenujejo Francozi, je eden izmed najstarejših na svetu. Ima 16 linij in več kot 300 postaj. Postaja Châtelet-Les Halles je največja postaja podzemne železnice na svetu. Z metrojem se v Parizu pelje 4,5 milijonov potnikov na dan.

Kljub izredni razvejanosti je uporaba pariškega metroja enostavna. Na vseh postajah metroja so jasni zemljevidi. Linije metroja so označene s številkami in barvami. Smer potovanja ugotovite po imenu končne postaje, na katero pelje vlak.

Standardna vozovnica za eno vožnjo z metrojem (ki velja 90 minut in vključuje neomejeno število prestopanj) stane 1,70 €. Imenuje se t+, kupite jo lahko na avtomatu ali pri okencu na postaji metroja. Če boste z metrojem potovali večkrat, lahko kupite “carnet”, komplet 10 vozovnic, ki stane le 12,50 €, tako da pri desetih vožnjah prihranite 4,5 €.


RER (Réseau Express Régional) je hitri vlak s petimi linijami (A, B, C, D in E), ki povezujejo mestno središče Pariz na okoliška predmestja, deluje vsakodnevno od 05:00 - 01:00. Kaj več si lahko preberete tudi na: [website: http://parisbytrain.com/paris-rer/]


Avtobus Pariz ima avtobusno enostavno povezavo. Avtobusi so označeni z številkami, na postajah so prikazane vse linije na katerih se ustavljajo, kakor tudi čas prihoda. Večina avtobusov vozi od ponedeljka do sobote 06:30 – 21:00, nekateri tudi nadaljujejo z vožnjo do 01:30. Ob nedeljah in praznikih je število avtobusov zmanjšana za priblizno polovico. Nočni avtobusi vozijo na liniji 18 , vsako uro od ponedeljka do sobote 01:00 – 05:30, ob nedjeljah pa bolj redko.

Avto

Vožnja v središču Pariza, ni ravno priporočljiva. Večina hotelov nima garaž, parkiranje avtomobila na cesti je otežena (vozila, ki so parkirana na prepovedanem mestu odpeljejo). Pariz ima pogoste prometne zastoje. Parkirne cene se razlikujejo od enega do drugega dela mesta, ki segajo od 1,50 € do 3 evre na uro, za največ dve ure na istem parkirnem mestu. Večina parkirišč ob cesti so označena z "Payant"; parkiranje vozovnice je mogoče plačati na parkirnih avtomatih z kovanco od 0,20 €, 0,50 € in 1 €.

Taxi

Pariz glede taksijev nima posebnih težav. Taxi službe so urejene po celotnem mestu. Lahko jih ustavimo na ulici ali pa na taxi postajališčih (arrêts taxis), ki se nahajajo na letališčih, železniških in postaje podzemne železnice in v bližini večjih križiščih. Pariz ima največje povpraševanje za taksije v petek in soboto zvečer, tako jih je težko najti/ujeti. Rumena luč na strehi pomeni, da je taksi prost, medtem ko oranžna pomeni, da je zaseden. Na taksi postajališčih se nahajajo telefoni, tako da jih lahko pokličemo v primerui, če jih ni na postajališčih. Dnevna vožnja v središču Pariza stane med 6 i 10 EUR (tarifa A). Ob nedeljah in praznikih so voznje malo drazje (tarifa B). Najdrazji razred (tarifa C) so nočne vožnje proti aerodromih in prdmestjih, kakor tudi za dnevno vožnjo do vasi v bližini Pariza.


Pariz ponuja naslednja taksi podjetja:

  • Alpha Taxis,
  • Taxis Bleus in
  • Taxis G7.

Kolo

Pariz ima večina znamenitosti posejanih po centru mesta, tako da se med njimi zlahka premikate s kolesi Vélib’. Z malo spretnosti lahko kolo v Parizu 24 ur uporabljate samo za 1,70 €, kar je ceneje od ene same vozovnice za podzemno železnico.

Nenavadni načini transporta

Pariz nudi najem skuterjev in motorjev pri naslednjih družbah:

Najem skuterja stane od €20 do €150 dnevno, odvisno od kubikaže skuterja, dnevov v tednu in mesta najema.

Spanje in namestitev

Hoteli

Pariz ima več kot tisoč hotelov: od razpadajočih penzionov v zakotnih predmestjih do razkošnih palač s pogledom na Eifflov stolp. Cene hotelov kljub močni konkurenci niso najugodnejše. Pariz ponuja nočitev v dvoposteljni sobi v sprejemljivem hotelu z dvema zvezdicama blizu centra Pariza stane najmanj 60 € (vendar le, če rezervirate vnaprej preko spleta), cene hotelov s tremi zvezdicami se gibljejo med 100 in 200 €, cene hotelov s štirimi zvezdicami med 150 in 450 € na noč.

Glede na velikost Pariza se verjetno sprašujete, v katerem delu mesta je najbolje prenočevati. Enostavnega odgovora na to vprašanje po eni strani ni, po drugi strani pa je dokaj kratek: lokacija prenočišča v Pariz ni najbolj pomembna, če le niste preveč daleč od centra mesta. Pariz je namreč tako velik, da se boste morali v vsakem primeru voziti z metrojem, ne glede na to, v katerem delu mesta prenočujete.

V okolici Louvra in Elizejskih poljan stojijo večinoma dražji hoteli s štirimi in petimi zvedicami in tudi cene hotelov v tem delu Pariza so primerno zasoljene. Stanovati lučaj od Slavokola zmage, Louvra ali nakupovalnega paradiža na Bd Hausmann je sicer lepo, vendar si to razkošje lahko privoščijo le redki turisti. Hkrati je treba računati tudi s tem, da v teh okrožjih domujejo najdražje restavracije.

Pariz ima poceni hotele posejane po okrožjih, nekoliko bolj oddaljenih od centra mesta. Dokaj priročno je deveto okrožje, ki se razprostira od severne železniške postaje (Gare du Nord) do Montmartra. V tem okrožju je ena od največjih koncentracij hotelov turističnega razreda, po Montmartru in pod njim so posejane številne cenejše restavracije, vožnja z metrojem do centra mesta traja manj kot 20 minut.

Za prenočevanje v Pariz je priročna tudi tako imenovana latinska četrt na jugu Sene. V njej najdete hotele vseh kategorij, restavracije vseh cenovnih razredov in številne bare. Cene hotelov v tem delu Pariza so nekoliko višje kot v prej omenjenem devetem okrožju, a je tudi soseska veliko lepša in prijetnejša.

Hostli

Tako kot pri hotelih je tudi pri hostlih ponudba zelo bogata, saj jih Pariz vsebuje več kot 2.000. Pariz ponuja najbolj poznan Hostel Formula 1, Vitry-sur-seine. S podzemno je 15 min voznje do centra mesta. V hostlu lahko narocis tudi zajtrk, ampak je tipičen kontinentalni. Hostel je čist, udoben, varen. Za sobo se plača okoli 30 € na noč, ne glede na to oseb spi v njem. Ima 3 postelje. Sobo pa je samo zase jo ne delis z neznanci.

Kampiranje

Pariz vsebujem tudi veliko stevilo kampov. Nekateri izmed njih so:

  • Kamp - BOIS DE BOULOGNEK - je odlično izhodišče za ogled zgodovinskega centra Pariz z dobro avtobusno povezavo.
  • Pariz ponuja tudi kamping Bois de Boulogne - odličen kamp, ki pelje do prve postaje metroja, potem pa je tako vse v blizini. Kamp je zelo v redu.
  • Pariz ima cene kampa nekje med 30 in 50 € na dan (odvisno od destinacije) - za štiričlansko družino.

Nadredna destinacija

 Informacije o državi: Francija