Moldavija

Iz wiki.potnik.si

Skoči na: navigacija, iskanje

Moldavija je ena od najrevnejših evropskih držav, locirana je med Romunijo in Ukrajino. Glavno mesto države je Kišinjev, za katerega velja, da je izjemno ljubko mesto. Moldavija je poznana po izjemni vinorodnosti, iz te dežele namreč izhaja kar cela vrsta vrhunskih in svetovno poznanih vin. Poleg pestre ponudbe vinskih cest in raznovrstnih pokušin vina, se največ turistov odloča za obisk Moldavije zaradi njenih prelepih naravnih znamenitosti in kulturnih ostankov, ki pričajo o bogati zgodovini.

Fotogalerija znamenitosti


Hp-sreda-banner3.png

. . .

Priporočamo Potovanje.si - zaupanja vredna potovalna agencija

Pred odhodom na pot vedno preverite ugodne hotele, potovanja, počitnice in letalske karte na prvi slovenski internetni potovalni agenciji POTOVANJE.SI.

Potovanje.si.png
..

Potopisi

Roundtrip (popotovanje) po Vzhodni Evropi - 1.del

Donava ulov Preberite: Roundtrip (popotovanje) po Vzhodni Evropi - 1.del

Roundtrip (popotovanje) po Vzhodni Evropi - 2.del

Lomnički štit, Slovaška Preberite: Roundtrip (popotovanje) po Vzhodni Evropi - 2.del

+ Dodaj svoj potopis

Najboljši potopisi bodo nagrajeni in objavljeni v najbolj brani slovenski potovalni e-reviji Potnik.si

Video turistični vodnik

Dolžina: 27:05 minut

Jezik: Angleščina

Za ogled na celotnem zaslonu kliknite na videu gumb [ ] skrajno desno spodaj.

Turistične destinacije in znamenitosti

  1. Botanični vrtovi Akademije znanosti: Vrtovi, večji od Hyde Parka. Ne pozabite na dobre pohodniške čevlje.
  2. Izleti po državi z zasebno turistično agencijo: Agencija organizira nadstandardne izlete po državi za poslovneže in turiste.
  3. Park Stefan del Mare: Prijetna destinacija za sprehod in oddih v lepem okolju.
  4. Katedrala Nesterea Domnului: Katedrala, locirana sredi krasnega parka. Tipična ortodoksna cerkev.
  5. Tiraspol: Prijetno mestece za oddih, sprehod in nakupovanje.

Skriti kotički

Potovalni načrti

  • Moldavija 6 dni: Center mesta Kišinjov, Ogled arheološkega najdišča Orhei, Ogled podzemnih samostanov, Slavni vinogradi Cricova, Milestii Mici, Purcari.

Aktivnosti

V Moldaviji si oglejte največja mesta: Krišnjev, glavno mesto države, Blati, predvsem stari del mesta, Soroca, mesto, poznano kot glavno romsko mesto Moldavije in Ungheni, eno najlepših mest Moldavije.

  • MUZEJI:

V mestnem jedru Kišinjev je na voljo kar nekaj muzejev, med drugim muzej arheologije in etnografije, muzej naravne zgodovine ter nacionalni muzej likovne umetnosti.

  • VINO:

Moldavija je zelo znana tudi po svojih vinih. Prebivalcem nudi vrhunsko priznana vina, ki so v primerjavi z drugimi državami na voljo po relativno nizkih cenah, ter so zato tudi pravi magnet za turiste. Milestii Mici – Z več kot 200 km dolgimi podzemnimi potmi je Milestii Mici registrirana v Guinnessovo knjigo rekordov kot največja vinska zbirka na svetu. Zaradi obsega poti je ogled možen le z avtom in je potrebna vnaprejšnja rezervacija. Le to je najbolje opraviti kar preko potovalne agencije, lahko pa se tudi individualno. Dosegljivi so na št.: +373 22 382 333 Cricova – Druga največja vinska pot v Moldaviji je le 15 minut vožnje oddaljena od Kišinjev. Dolga je 120 km in je hkrati tudi najljubša pot mnogih turistov. Rezervacija je mogoča na št.: +373 22-277 378. Purcari – Ta vrsta vina je med najstarejšimi Moldavskimi vrstami in so jo med drugimi pile znane vplivne osebnosti npr. Ruski cesar Nikolaj II., angleški kralj George V. in kraljica Viktorija. Še posebej znano je po Negru de Purcari. Za ogled so dosegljivi na številki: +373 22 29 59 11.

  • SAMOSTANI:

Orheiul Vechi – približno pol ure vožnje iz mesta Kišinjev se nahaja verjetno najbolj znana Moldavska znamenitost iz 13. stoletja. To je jamski samostan Orheiul Vechi. Na vrhu ceste se nahaja tudi turistični center z majhnim muzejem, restavracija in hotel. Do samostana je na voljo tudi mestni avtobus, ki vozi iz glavne postaje v Kišinjev vsak dan ob 10.20 uri ampak se ne vrača pred 16.00. Za ogled je priporočljivo predhodno poklicati na št.: +373 235 34 242 in se prepričati, da imajo odprto. V neposredni okolici so ogromni klifi v katerih se lahko opazi še 6 drugih kompleksov (interlocked) jam. V primeru želje turistov po raziskovanju teh jam je zelo priporočljivo, da se najame izkušenega vodnika in ne samostojno. Takoj ob reki so vidni tudi ostanki turške kopeli. Samostan Capriana – ta se nahaja 40 km od mesta Kišinjev in je najbolj viden samostan naokoli. Avtobusni prevozi so urejeni vsako uro v jutranjem času od Calea Ieşilor, ki je v Sculenem delu Kišinjev. Bender (ali romunsko Tighina) – je še ena utrdba, vredna ogleda. Vendar pa je Benderska trdnjava uporabljena tudi v namene vojaških treningov in je zato nedostopna za turiste. Najboljši pogled na njo pa nudi most, ki vodi do Tiraspola.

Koristne informacije

Glavno mesto: Kišinjev

Valuta: moldavski lev (MDL)

Število prebivalcev: 4.431.570

Elektrika: 230V/50Hz (Evropski vtičnik)

Tel. koda države: +373

Časovni pas: UTC +2

Telefon za njuno pomoč:

Domena: .md

Velikost države: 33.843 km²


Več podatkov na Wikipedia.si

Zemljevidi in geografija

Moldavija si deli meje z Romunijo in Ukrajino, moldavska Pridnjestrska pokrajina prav tako. V ploščini meri 33,851 kvadratnih kilometrov. Največji del Moldavije leži med rekama Dnjester in Prut. Zahodna stran Moldavije je ob strugi reke Prut, ki se v sotočju z reko Donavo zliva v Črno Morje. Razdalja 480 metrov je daljica, ki povezuje Moldavijo z Donavo in edinim moldavskim pristaniščem Gelati. Po večini je država hribovita, z vzponi nižjimi od 430 metrov. Najvišji vrh je grič Balanesti. Jug Moldavije je ploščat. Ob reki Dnjester je na vzhodu razkorak med Podoljanske plošče in Evrazijske stepe.


Zemljevid

Zemlejvid Moldavija

Dinamični zemljevidi

Regije

Moldavija ima 32 administrativnih rajonov. Geografsko jo delimo v dve regiji - hribovite stepe v osrčju države ter Bugeac ravnine (Bugeaške ravnine).

 Gaugazija
 Kot avtonomna pokrajina na jugu Moldavije

 Pridnjesterska
 Samostojna pokrajina na meji z Ukrajino in ob reki Dnjester, kjer prebivalci govorijo večinoma rusko.

Lastnosti pokrajine

Pokrajina je vsestransko hribovita, južni predel malo manj.

Vreme in klima

Čez Moldavijo preveva pas kontinentalnega podnebja s toplimi poletji in hladnimi zimami. V poletnem času od junija pa vse do septembra se temperatura giblje okoli 27 stopinj Celzija, medtem ko od februarja do decembra botrujejo nizke temperature, vse do 8 stopinj Celzija pod ničlo. Padavine so načeloma celoletno enakometno razporejene, le poleti znajo plohe in nevihte ohladiti vročinski val.

Predloga:PAGE NAME Vremenska napoved in vreme v preteklih letih

Najbolj primeren čas za obisk

Najprimernejša meseca za obisk lepe dežele Moldavije sta maj in september.

Zgodovina

V času neolitika je moldavski teritorij služil kot središče velike Cucteni-Triplan kulture, ki se je raztezala od reke Dnjester pa vse do Karpatov v Romuniji. Kasneje, med prvim in sedmim stoletjem našega štetja je takratnja Moldavija bila objarmljena sprva s strani Rimljanov, nato Bizantinskega imperija. Zaradi svoje lege med Azijo in Evropo je bila večkratna žrtev vpadov različnih plemen: Hunov, Gotov ter Mongolov. Z letom 1538 je Moldavija prvič dobila notranjo in delno zunanjo avtonomijo. Med Rusko revolucijo v letu 1917, se je Moldavija priključila Kraljevstu Romunije, kar pa se ni dolgo obdržalo, saj se je s paktom Molotov-Ribbentrop v zavezništvu nacistične Nemčije in Sovjetske zveze, znašla v okupaciji Rusov. S tem je nastala nova zvezna SSR Moldavija.

Po neuspešnem Coup d'état poskusu Sovjetov v 90.letih prejšnjega stoletja, je Moldavija s 27. avgustom 1991 pridobila in proglasila svojo popolno neodvisnost. V decembru istega leta je skupaj z ostalimi nekdaj sovjetsko podjarmljenimi republikami podpisala še akt. Z letom 1994 se s podpisom pridruži še članstvu NATO zavezništva, leto kasneje pa kot članica Sveta Evrope. Poleg dogajanj zunanje avtonomnosti, se je vzhodno od reke Dniester pokrajina Pridnjesterska ali Pridnjesterska moldavska republika z glavnim mestom Tiraspol, osamosvojila leto dni pred moldavsko proglasitvijo popolne neodvisnosti. S tem manevrom so se prebivalci pokrajine ubranili nacionalizma ter ponovnega združenja s Romunijo. Osamosvojitev Pridnjesterske je zanetila nemir med moldavsko policijo in Štirinajsto armijo Pridnjesterske. Vojskovanja so se končala s sporazumom o opuščanju ponovne vzpostavitve s Romunijo ter dopuščanju samostojnosti Pridnjesterske in Gaugazije.

Hrana

Moldavska tradicionalna kuhinja je znana po raznovrstnosti, ki izhaja iz mešanih vplivov držav, pod katerimi je Moldavija slonela. Ob pogledu na opise jedi menijev se opazi vtis ukrajincev, rusov, grkov, židov in germanskih narodov. Prvovrstno je znana kot država grozdja, nato sadja in zelenjave, ter velika potrošnica piščančjega in ovčjega mesa. Jedi kot so brinza (beli sir), mamaliga (kruh iz prekuhane koruze), raznorani zelenjavni in mesni krožniki so nujna sestavina vsakdana v spremljavi s kozarcem vina, ki pri moldavcih zaseda posebno mesto ob kuhanju in obedovanju.

Brinza predstavlja nepogrešljiv del vseh jedi, saj jo proizvajajo že od 17.ga stoletja in je svetovno znana moldavska jed. Mamaliga kot drugouvrščena najbolj znana jed Moldavije, je pripravljena iz koruzne moke, postrežena pa s brinzo, mlekom, ribo ali slanino. Sprva je bila mamaliga hranilo revnejšega dela prebivalstva, skozi leta pa so moldavci spoznali njene pozitivne afinitete in jo pričeli uporabljati kot eno ključnih sestavin za pripravo jedi.

Za izobilje zelenjave in sadja, v katerem moldavski narod živi se gre zahvaliti pravšnjem podnebju in rodovitni zemlji, na kateri uspevajo bučke, jajčevci, poper, stročnice, radič in čebula. Svojo zelenjavo radi pražijo, cvrejo, vlagajo v kozarce, pripravljajo solate, obare in zelenjavna nabodala za žar, vsem skupaj pa dodajajo razne začimbe. Najbolj znani sta dve omaki, pripravljeni iz česna, imenovani mujdei in skordoly.

Moldavci so poleg velikih oboževalcev zelenjave znani tudi kot gurmani. Iz govejega mesa pripravljajo slastne klobase, iz prašičjega mesa-cirnatei in costita, iz perutnine-zeama in iz ovčjega mesa-ciorbo, pite, meso na žaru in mesne zavitke v zeljatih listih-sarmale (večini znano kot sarma).

Pijača

Najbolj značilna pijača ob vseh trtnih nasadih je vino, najpogostejše je rdeče. Skorajda vsak Moldavec, ki živi v ruralnem področju države ima svojo trto ter sam proizvaja svoje vino. Posameznik lahko pridela tudi na stotine litrov letno.

Nakupovanje

Lokalno vino je superlativno kvalitetno v primerjavi z nizko ceno.

Gospodarstvo in ekonomija

Moldavija je gospodarsko šibka. Je izrazito usmerjena v kmetijstvo - predvsem v vinogradništvo ter sadjarstvo. Poleg sadjarstva in vinogradništva pridelujejo še tobak, zelenjavo, krompir, sončnice in žito. Velik pomen dajejo živinoreji (svinje, govedo). Razvito ima živilsko, tekstilno in obutveno industrijo, rudnih bogastev nima.

Kultura

Moldavija je kulturološko gledano odprta in razgibana, saj se drži zametkov germanske, romanske in slovanske kulture. Parametri slednje se najbolje opazijo v kuhinji, jeziku, veri (krščanska-pravoslavna) in glasbi;veliko harmonike in tradicionalnih plesnih kostumov Sovjetske zveze.

Jezik

Moldavščina kot dialekt romunščine in ruščina sta najbolj uporabljena jezika, vse več pa se jih uči angleško. V glavnih mestih so turistične označbe in jedilniški meniji tudi v angleščini.

Izobraževanje

Najvišje stopnje izobraževanja nudijo univerze v Kišinjevu, Balti and Cahulu.

Delo

Varnost

Turisti se morajo paziti prevar, podkupovanj in podtikanj - preko spleta, v živo in policijskih organov. Kriminaliteta je načeloma nizka, a previdnost ni odveč. Priporoča se, da v Moldaviji nosijo turisti potni list vedno s seboj, ter imajo pri sebi vedno številko slovenskega državnega konzulata v Moldaviji.

Ob zadrževanju v sakralnih objektih morajo ženske imeti pokrite glave in ramena, prepovedano je nositi oblačila, ki ne pokrivajo kolen.

Zdravje

V primeru visoke zaskrbljenosti oporečnosti vode, priporočamo doziranje le te iz poznanega in varnega vira, saj so moldavci poznani po pretirani uporabi pesticidov (bolj znani po uporabi prepovedanega DDT), ki so močno onesnažili prst in podtalnico. Samo prekuhavanje voda ne bo zadostovalo.

Telekomunikacije

Telefon

Dragi internacionalni klici.

Internet

V Kišinjevu Moldavci nudijo brezplačno brezžično internet povezavo po vseh večjih restavracijah, trgovskih centrih in pubih.

Pošta

Poštne storitve so poceni.

Spoštujte običaje

Najpomembnejši običaj - spoštovanje žensk. Kavalirstvo je pri Moldavcih globoko zakoreninjeno pri - dobrodošle so vse geste pravih gentlemanov. Odsvetovano je kakršno koli blatenje in omadeževanje pripadnic ženskega spola na javnih mestih, saj se hitro lahko zamerite domačinom. Poleg kavalirstva pazite na naslavljanje prebivalcev z Romuni, saj je ne jemljejo vsi kot rodno deležo.

Prihod na destinacijo

Zahteve za vstop

Po 1.1.2008 imetniki potnih listov iz Evropske Unije ne potrebujejo vizuma za ne več ko enomesečno bivanje v Moldaviji. Za vstop v deželo Prednjestersko veljajo drugačna pravila. Več informacij na nacionalni spletni strani pokrajine.

Z letalom

Najlažje iz Evrope pridete v Moldavijo z linijami Tyrol air, Turkish Airlines, Tarom in Transaero. Vsi ponudniki pristajajo na letališču v Kišinjevu (Kišinjev International Airport). Poleg letališča, ki je izredno blizu glavnega mesta, se Moldavija ponaša s Air Moldova ponudnikom, ki nudijo lete do Aten, Frankfurt, Londona, Madrida, Istanbula, Milana, Rima in Dunaja.


Z avtobusom

Avtobusni prevozi v Moldavijo potekajo iz Romunije in Ukrajine, vse do Kišinjeva in ostalih večjih mest.

Z avtom

Moldavske meje lahko prečkate z osebnim vozilom pod pogojem dobrega zavarovanja in prave dokumentacije. Preko dežele Prednjesterske je vstop onemogočen, lažje dostopni prehodi so preko Ukrajine in Romunije.


Z vlakom

Zaradi politične situacije iz Ukrajine ni železniške relacije v Moldavijo. Med moldavce pridete lahko preko Bukarešte , Sofije, Minska in Moskve. Za več informacij poglejte Moldovan Railways spletno stran.

Transport po destinaciji

Letalo

Ni potovanja po notranjosti države, saj ima Moldavija le eno letališče.

Vlak

Moldavske železnice so znane po zastarelosti, a vseeno vozijo iz enega konca države v drugega.

Avto

Rutiera je mešanica med večjim taxi vozilom in avtobusem. Nudi prevoze po deželi, hitro in poceni.

Avtobus

Avtobusne linije so lokacijsko bolj dostopne kot vlak. Avtobusi so polni potnikov, označuje jih stigma počasnosti. Veliko ljudi pol poti potuje z avtobusem, nato pa se prestopi v rutiero (glej rubriko avtomobil).

Taxi

Taxisti turistom računajo dvojne tarife, namenoma se izgubijo za pridobitev na kilometraži. Taxi svetujemo le v prevozih letališče-hotel-letališče.

Kolo

Kolesarjem in kolesarskim navdušencem prijazna država. Prečudoviti razgledi in primeren teren za kolesarjenje. V Moldaviji nudijo ugoden najem koles.

Spanje in namestitev

Glavno mesto Kišinjev je znano po dragih namestitvah, povprečna cena bivanja v hotelu je 100 evrov na noč.

Ostala mesta imajo cenejše nastanitve, po neformalnem dogovoru z domačini možnost bivanja v lokalnih hišah potovalca stane 10 evrov na noč.

Hostli po Moldaviji so še vedno v fazi redkosti. Najbolj znana hostla sta: Kišinjevski hostel in Central Youth hostel, s cenami med 10 in 20 evrov.

Apartmaji so ena bolj zaželjenih možnosti bivanja tujcev v Moldaviji. Večina je znana po slabi adaptiranosti, a so vseeno cenovno sprejemljivi - 20-50evrov.

Nadredna destinacija