Lukovica

Iz wiki.potnik.si

Skoči na: navigacija, iskanje

Občina Lukovica leži v skrajnem severovzhodnem delu osrednjeslovenske regije. Območje Črnega grabna s severa in juga obdajata Tuhinjska in Moravška dolina. Na območju občine, ki meri 7488 ha, so tekom zgodovine nastala v pretežni meri gručasta naselja s številnimi zaselki in posameznimi samotnimi kmetijami, gravitacijska pa so predvsem dolinska naselja v svojemu zaledju. Stari trg v Lukovici obdajajo mogočne hiše iz furmanskih časov, saj je bila Lukovica pomemben prehodni kraj. Stara poštna postaja je najstarejša ohranjena zgradba na poštni zvezi med Ljubljano in Gradcem. Delno obnovljen grad Brdo iz začetka 16. stoletja na Brdu pri Lukovici obdaja slikovita okolica grajskega parka z ribnikom in drevoredoma. V neposredni bližini gradu se nahaja tudi Čebelarski center Slovenije, kjer se lahko seznanite s pestro zgodovino čebelarstva na Slovenskem, pokusite in kupite med in ostale čebelje pridelke vrhunske kakovosti ter se podate na zeliščno-čebelarsko učno pot, predstavlja pa tudi izhodiščno točko šestim turističnim potem, na katerih si lahko ogledate veliko cerkva, prikazov domačih obrti in običajev. Po okolici Lukovice vodijo številne pohodniške in planinske poti, turisti pa si radi ogledajo prireditve, ki ohranjajo rokovnjača, ki je hkrati tudi simbol Občine Lukovica. Ko boste pohajkovali po Lukovici, se nikar ne pozabite ustaviti na Trojanah, ki slovijo po slastnih trojanskih krofih.


Fotogalerija znamenitosti

Pomoč:Nalaganje slik

Potopisi

Lukovica - občuti in živi zgodbo

Lukovica, Trojane Preberite: Lukovica - občuti in živi zgodbo
+ Dodaj svoj potopis

Najboljši potopisi bodo nagrajeni in objavljeni v najbolj brani slovenski potovalni e-reviji Potnik.si


Dolžina: 6 minut in 32 sek

Jezik: Slovenščina

Za ogled na celotnem zaslonu kliknite na videu gumb [ ] skrajno desno spodaj.

Turistične destinacije in znamenitosti

Glavne atrakcije

  1. Gradiško jezero : Gradiško jezero se nahaja JV od naselja Gradišče pri Lukovici, do katerega prispemo tako, da na avtocesti Ljubljana – Celje izberemo izvoz Lukovica, nato sledimo usmerjevalnim tablam za Gradiško jezero. Jezero predstavlja mokri zadrževalnik na reki Drtijščici, katerega osnovni namen je zmanjšati ogroženost pred poplavami v srednjem in spodnjem toku reke Radomlje. Največja značilnost in vrednost tega prostora pa je razgiban relief, kjer strme površine prekriva gozd, na južnih položnejših pobočjih pa so travniki, ki jih členijo pasovi dreves, obmejki in porasle grape. Biotska raznovrstnost območja in oddaljenost od urbanih središč dajeta možnost kakovostne izrabe prostega časa z rekreativnimi in s športnimi dejavnostmi v naravnem okolju ter sprostitev vseh starostnih skupin prebivalcev bližnjih naselij in tudi širšega slovenskega prostora. Pot okoli jezera meri 4,2 km in jo lahko prehodimo, prekolesarimo, bolj aktivni pa pot tudi po večkrat pretečejo. Preko pregrade jezera poteka tudi Rokovnjaška planinska pot, po kateri pridemo iz Gradišč in se nadaljuje v Negastrn.
  1. Lukovica pri Domžalah - Stari trg : Lukovica pri Domžalah je gručasto naselje z zaselkoma Podpeč in Selo. Leži med Gradiškim gričem (488 m n.v.) na jugu in Podpečjo z velikim kamnolomom na severu. Stari trg v Lukovici, ki ga obdajajo mogočne hiše iz furmanskih časov, skriva ogromno zanimivih zgodb, saj je bila Lukovica skozi zgodovino pomemben prehoden kraj. V samo občinsko središče Lukovico prispemo tako, da na avtocesti Ljubljana – Celje izberemo izvoz Lukovica. Nedaleč stran od trga Lukovica v Podpeči stoji zgradba Stare pošte, najstarejša poštna postaja na poštni poti med Ljubljano in Gradcem. Naselje je l. 1995 postalo občinsko središče, v katerem so poleg upravne zgradbe tudi zdravstveni dom, pošta, trgovina, gasilski dom, tehnični pregledi in kulturni dom z dvorano. Novo podobo, ki sicer trgu daje sodoben, svež videz, je osrednji Stari trg v Lukovici dobil v letu 2007, vendar še vedno ohranja duh nekdanjega trškega jedra iz 19. stoletja. Leta 1899 je takratna občina v središče postavila znamenje Marije Brezmadežne v spomin na umor cesarice Elizabete. Kip ima prostorsko dominantno lego v samem središču Lukovice in daje naselju videz trga oziroma večjega kraja. V začetku 20. stoletja je bila higiena v slabem stanju. Ljudje so obolevali za tifusom, pitna voda je bila inficirana. Tako so v dveh letih izvedli asanacijo Lukovice. Uredili so vodnjake, vodovod, greznice in zgradili zdravstveni dom – prvi v takratni državi, poleg so zgradili tudi javno kopališče. Prva poštna zveza v naših krajih je bila ustanovljena leta 1573, ko je bila na ukaz nadvojvode Karla II. ustanovljena redna peš pošta med Gradcem in Ljubljano. Tekači so vsak četrti dan prinašali in odnašali uradna in zasebna pisma. Že leta 1578 je bila na tej poti uvedena poštna zveza s konji. Zaradi utesnjenosti med vlažno in pred regulacijo poplavno ravnico Radomlje ter severnimi pobočji Črnega grabna se je naselje, čeprav je imelo položaj središča, širilo počasneje od okoliških vasi. V zahodnem delu naselja, v zaselku Selo, je dal notar Janko Rahne v začetku 20. stoletja postaviti Rahnetovo vilo, ki je zavarovana kot kulturni spomenik lokalnega pomena. V vili je l. 1903 dobil zatočišče tudi slikar impresionist Ivan Grohar.
  1. Brdo pri Lukovici : Brdo pri Lukovici se kot zaselek bohoti nad občinskim središčem. Kljub svoji majhnosti se ponaša z objekti občinskega in slovenskega pomena: gradom Brdo, kjer je živel, deloval in ustvarjal pisatelj in politik Janko Kersnik (1852-1897), osnovno šolo, cerkvijo Marijinega Vnebovzetja, čebelarskim centrom s sedežem Čebelarske zveze Slovenije. Graščino obdaja prečudovita okolica z ribnikom in kostanjevim drevoredom. V Čebelarskem centru Slovenije se lahko seznanite s pestro zgodovino čebelarstva na Slovenskem, pokusite in kupite med in ostale čebelje pridelke vrhunske kakovosti, se podate na zeliščno-čebelarsko učno pot ali pa se vživite v preteklost z multivizijsko predstavitvijo slovenskega čebelarstva in ogledi čebelarjenja (programa za odrasle in otroke). V zgradbi potekajo tudi dejavnosti kongresnega in čebelarskega turizma, v njej so namreč kongresne dvorane s pripadajočo opremo za seminarje, posvete, poslovna srečanja in konference. Več na http://www.czs.si.
  1. Trojane : Trojane so naselje s pomembno prometno lego tik pod prevalom Učak (609 m n.v.) ob regionalni cesti Ljubljana–Celje. Tu je bila že v antiki trgovska in prometna postojanka, imenovana Atrans. Cesta, ki poteka skozi Črni graben, je bila že za Rimljane posebno strateško pomembna, saj je bila glavna vez med Italijo in Podonavjem. Zaradi izredne lege s prekrasnimi razgledi je kraj tudi turistično zanimiv. Trojane so izhodišče za izlete po okoliških hribih. Arheološko najdišče Atrans, ki vključuje obcestno postajo, mitnico, vojaški tabor, cesto in plano grobišče, se uvršča med kulturno dediščino državnega pomena. Glavna prometna pot je v 12. in 13. stoletju potekala skozi Tuhinjsko dolino. V 17. stoletju je promet po obnovi stare rimske ceste zopet stekel skozi Črni graben, z letom 1573 pa je po njej stekel tudi poštni promet Gradec–Ljubljana. Svojo veljavo pa je pot dobila s pojavom motornih vozil. Na začetku 21. stoletja mimo Trojan skozi znane trojanske predore vodi štajerska avtocesta. Ob 'stari cesti' pod Trojanami še vedno stoji mejni kamen med deželama Kranjsko in Štajersko.
  1. Cerkve: sv. Luka, Sv. Neže in sv. Marjete : Občina Lukovica se ponaša z bogato zgodovino, ki se odraža tudi v kulturni dediščini. Na poti skozi dolino reke Radomlje se v neposredni bližini bohotijo znamenitosti neprecenljive vrednosti: cerkev sv. Luka v Spodnjih Praprečah kot edinstven primer gotske cerkve na Slovenskem, cerkev sv. Neže na Golčaju nad Blagovico z značilnim kasetiranim renesančnim stropom ter cerkev sv. Marjete v Gradišču pri Lukovici z gotskimi freskami.

V Spodnjih Praprečeh nad cesto Lukovica-Moravče na nekoliko vzpetem svetu pa najdete triladijsko gotska cerkev sv. Luka iz začetka 16. stoletja, ki ni postavljena na vrh griča, ampak se s svojim volumnom zažira v brežino, v dolino gleda le z zahodnim pročeljem in zvonikom, oltarni del pa skriva proti hribu. Cerkev obdajata manjše pokopališče in oporni zid. Njena največja vrednota je poznogotska arhitektura z ohranjeno sočasno renesančno poslikavo. Danes je cerkev dobila prvotno oblikovani psevdobazilikalni ambient s pogledom v vse tri s svetlobo ožarjene oltarne zaključke in s svojo izpeljavo tako bogati slovensko sakralno arhitekturo 16. stoletja. Južno od Blagovice leži na pobočju hriba nad dolino reke Radomlje Golčaj (609 m n.v.) s cerkvijo sv. Neže, ki je razglašena za kulturni spomenik državnega pomena. Do leta 1941 je bila poleg cerkve še mežnarija, ki je bila požgana. Ohranile so se samo ruševine. Celovita obnova se je začela leta 1993 z obnovo zvonika. Nadaljevala se je v letu 1995 z obnovo fasade in deli v notranjščini, z restavriranjem cerkvene opreme in lesenega poslikanega kasetiranega stropa iz časa okrog leta 1680. Od skupno 78 je bilo v celoti uničenih 13 kaset. V cerkvi so trije oltarji in prižnica. Cerkev se ponaša tudi z najstarejšim zvonom v Črnem grabnu in v Ljubljanski nadškofiji iz leta 1423. Naselje Gradišče pri Lukovici je postavljeno na pomolu južno od Gradiškega griča (488 m n.v.) nad rekama Drtijščico na vzhodu in Radomljo na severu. Nad naseljem je na Gradiškem griču poznogotska cerkev sv. Marjete s taborskim obzidjem, gotskimi freskami in prostostoječim zvonikom in se šteje za kulturni spomenik državnega pomena. Arheološke najdbe pričajo o poselitvi že v daljni preteklosti. Ta lokacija daje veličasten razgled tako na Gradiško jezero kot na skrajni V del Ljubljanske kotline.

Muzeji

Muzejska zbirka v Krašnji: Krašnja je obcestno naselje v zahodnem delu Črnega grabna, stisnjena pod Negastrnski hrib (500 m n.v.). K naselju spada tudi nekaj samotnih kmetij ter zaselka Konj, na pobočju severno od vasi, in Benarje, zahodno ob regionalni cesti. V vzhodnem delu vaškega jedra stoji župnijska cerkev sv. Tomaža. Skozi Krašnjo je do 50-ih let prejšnjega stoletja tekla glavna cesta, kjer je zaradi tega živelo tudi znatno število gostiln. Danes je v Krašnji samo bife, gostilne pa nobene. Večina stavb ima podobo iz 19. stoletja. Ob potoku skozi jedro vasi je ohranjeno vaško perišče. V Pavletovi hiši v Krašnji si lahko ogledate muzejsko zbirko Muzejska zbirka, ki je začela nastajati leta 1992, leta 1995 pa so postavili pred šolo trikrat pomanjšano Budnarjevo hišo iz Zgornjih Palovč. V Pavletovi hiši je KUD Fran Maselj Podlimbarski združil etnološko zbirko, predmete, ki so nastali iz pšeničnih kit in ličkanja, fotografije in dokumente ter fotografije pisateljev krajevni skupnosti Krašnja.

Parki

Športni park Čelešn'k najdemo v idilični vasici Poljane nad Blagovico. Ljubitelji športa, ki gojijo zdravega duha v zdravem telesu, se v parku lahko aktivno preskusijo na nogometnem igrišču, v odbojki, otroci pa se lahko igrajo na otroškem igrišču. Tisti, bolj adrenalinski športniki pa se lahko preizkusite v downhill in freeride parku, ki se prične na vrhu Rakitovca (900 m n.v.). Proga se konča pod Poljanami, približno tristo metrov niže. Dolžina proge je 1700 metrov. Trasa poteka po že nekdaj obstoječih, vendar zapuščenih gozdnih vlakah in cestah. Več na http://www.celesnk.si/.

Skriti kotički

Razgledni stolp na Rebru (875 m n.v.) nad Dolinami je ena izmed 13 kontrolnih točk urejene Rokovnjaške planinske poti, ki je dolga 58 km. Na poti je več točk s čudovitimi razgledi proti Alpam, kot tudi nekaj prijaznih postojank, kot je gostišče na Limbarski gori ali na Dolinah, kjer lahko kupite dnevnike Rokovnjaške planinske poti. Stolp na Rebru je postavilo Planinsko društvo Blagovica ob svoji 10-letnici ustanovitve (2003), in sicer na mestu, kjer je nekoč že stala vojaška piramida. S stolpa je čudovit razgled na zagorsko in lukoviško občino. Na stolp pridemo z Dolin po Rokovnjaški planinski poti v približno 20-30 minutah zmernega tempa. Najvišji vrh na Rokovnjaški planinski poti in tudi najvišji vrh občine Lukovica je Špilk (957 m n.v.). Na Špilku je Planinsko društvo Blagovica postavilo majhen bivak (1998), ki je namenjen vsem planincem in pohodnikom, ki jih pot zanese v te kraje. Več na http://www.planinskodrustvo-blagovica.si/.

Izleti v okolici destinacije

Brdo pri Lukovici: Grad Brdo je kulturni spomenik državnega pomena iz začetka 16. stoletja, v katerem se je rodil in živel pisatelj Janko Kersnik (1852–1897). Od leta 1868 so bili v njem okrajno sodišče, davkarija in zapori. Leta 1943 je bil požgan, obodno zidovje s stolpi pa je danes že obnovljeno. V neposredni bližini je tudi grajski park z ribnikom in drevoredoma (gabrovim in kostanjevim), ki sta ovrednotena kot spomenika oblikovane narave. Na skrajnem severovzhodnem delu naselja stoji zgradba Čebelarskega centra Slovenije s sedežem Čebelarske zveze Slovenije. V Čebelarskem centru Slovenije so: čebelarska knjižnica, uredništvo strokovne revije Slovenski čebelar, sedež čebelarske svetovalne službe, opazovalno-napovedovalna služba medenja ter laboratorij za interno kontrolo kakovosti čebeljih pridelkov. V zgradbi potekajo tudi dejavnosti kongresnega in čebelarskega turizma, v njej so namreč kongresne dvorane s pripadajočo opremo za seminarje, posvete, poslovna srečanja in konference. O čebelarstvu pa se lahko česa naučimo s pomočjo zeliščno-čebelarske učne poti medovitih rastlin, z organizacijo naravoslovnih dni, šole v naravi in čebelarskih taborov ter z organizirano pokušino čebeljih pridelkov, multivizijsko predstavitvijo slovenskega čebelarstva in ogledi čebelarjenja (programa za odrasle in otroke). Na jugovzhodnem delu naselja je Jermanova hiša, v kateri se je rodil zborovodja in etnomuzikolog France Marolt (Brdo pri Lukovici, 21. 6. 1891 – Ljubljana, 7. 4. 1951). Pri očetu Francu, učitelju, zborovodji in zapisovalcu ljudskih pesmi, je dobil prvo glasbeno izobrazbo. Po končani gimnaziji v Ljubljani (1912) je služil vojake in bil ob izbruhu 1. svetovne vojne poslan na fronto. Vrnil se je kot invalid, se vpisal na Teološko fakulteto v Ljubljani, vendar ga je pritegnila glasba. Že kot gimnazijec je s sošolci ustanovil oktet. V letih 1919–1924 je vodil Primorski kvartet, nato je bil pomožni zborovodja pri pevskem zboru Glasbene matice. L. 1926 je ustanovil Akademski pevski zbor in ga vodil do l. 1941. Z njim je odkrival slovensko ljudsko pesem kot kulturno in umetniško vrednoto. Znanstveno zanimanje za slovensko glasbeno izročilo je v njem zbudil prijatelj S. Vurnik. Gradivo je začel zapisovati 1931 v Beli krajini, 1933 pa v Ziljski dolini. L. 1934 mu je Glasbena matica na podlagi izdelanega načrta (delovne smernice) odobrila ustanovitev Folklornega inštituta in mu zaupala vodstvo. Prvih 10 let je sam opravljal vse delo brez ustrezne opreme, denarne podpore in sodelavcev. Zavračal je zgolj kabinetno znanost, zato se je veliko posvečal kulturno-prosvetni dejavnosti. Organiziral je več prireditev s poudarkom na slovenskem folklornem bogastvu: 1935 koroški dan, 1936 belokranjski dan in 1939 folklorni festival v Mariboru. Leta 1948 je z M. Tomcem začel izdajati Zbirko pokrajinskih pesmaric za mladino. Od l. 1946 je predaval etnomuzikologijo na novo ustanovljenem znanstvenem oddelku Akademije za glasbo. Z ustanovitvijo Folklornega inštituta je utemeljil slovensko etnomuzikologijo.

Češnjice: Naselje se nahaja prisojnem pobočju pod Rakitovcem (900 m). Župnijska cerkev Karmelske Matere božje iz 18. stoletja z delno ohranjenim taborskim obzidjem je bila v 19. stoletju znana božja pot. V cerkvi so obnovljene Rumplove orgle iz 30. let 19. stoletja, slike v stranskih oltarjih so delo slikarja Leopolda Layerja.

Imovica: Naselje se nahaja slab kilometer južno od regionalne ceste Ljubljana–Celje. Na skrajnem severozahodnem delu naselja stoji baročni Kmečki dvorec - Breg, Imovica 8, ki je uvrščen v kulturno dediščino državnega pomena. Zgradba je bila grajena v različnih časovnih obdobjih; ohranjeni so še fragmenti gotskega stropa, danes pa celota daje baročni izgled. Na pristavi Bregu je bival uradnik samostana Velesovo. Konad z Brega je bil prvič omenjen 3. aprila 1388.

Krašnja: V vzhodnem delu vaškega jedra stoji župnijska cerkev sv. Tomaža. Skozi Krašnjo je do 50-ih let prejšnjega stoletja tekla glavna cesta, kjer je zaradi tega živelo tudi znatno število gostiln. Pisatelj Fran Milčinski je v svojem dnevniku (1914–1920) celo zapisal, da so bile v Krašnji takrat zaprte vse gostilne razen dveh. Danes je v Krašnji samo bife, gostilne pa nobene. Samo vaško jedro je v križišču nasproti cerkve sv. Tomaža na vzhodu vasi. Večina stavb ima podobo iz 19. stoletja. Ob potoku skozi jedro vasi je ohranjeno vaško perišče. Vas je evidentirana kot območje naselbinske kulturne dediščine.

Podgora pri Zlatem Polju: V naselju stojita župnijska cerkev sv. Marije Magdalene in kapela Lurške Matere božje. Nad cerkvijo so vidni ostanki župnijskih vrtov v terasah, ki so bili nekdaj prava zanimivost, danes pa so opuščeni. Cerkev in kapela sta bili kot večina naselij na področju Zlatega Polja med 2. svetovno vojno požgani, po vojni pa so ju obnovili.

Prevoje pri Šentvidu: V naselju je ohranjenih nekaj velikih furmanskih domov. Severno od kraja so trije ribniki, ki so uvrščeni med naravne vrednote lokalnega pomena. Na Prevojah je bil v začetku leta 2008 odprt tudi nov logistični center trgovskega podjetja Hofer, ki je v tem času največji trgovski in gospodarski subjekt in tudi največji objekt v občini. Na Prevojah se je rodil dr. Jakob Zupan, duhovnik in pesnik, Prešernov sodobnik, soustanovitelj in sodelavec Kranjske čbelice.

Rafolče: Naselje se nahana na severni strani zahodnega dela Črnega grabna na pobočjih severno od potoka Vrševnika. Sestavljeno je iz Spodnje in Zgornje vasi, med katerima teče potok Čedava. V naselju je baročna cerkev sv. Katarine.

Spodnje Koseze: To je naselje z zaselkoma Gorenjami in Bobovnikom, ki se nahaja na JZ delu občine in meji na moravško občino. V Gorenjah stoji baročna cerkev sv. Lovrenca. Tu se je rodil pesnik Jovan Vesel Koseski (1798–1884), ki je umrl v Trstu in je bil stari oče Julliusa Kugya.

Spodnje Loke: Naselje se nahaja v osrednjem delu Črnega grabna. Večji del naselja je na prisojnih vznožnih pobočjih na severni strani doline, del pa južneje na ozki ravnici. Tu se je rodil pisatelj Fran Maselj Podlimbarski (1852–1917).

Šentožbolt: Naselje se nahaja ob regionalni cesti Ljubljana–Celje tik prek sedlom Učak (609 m). Župnijska cerkev sv. Ožbolta ima gotsko zasnovo. Prvič se omenja l. 1437. V naselju je ohranjenih več mogočnih furmanskih domov.

Šentvid pri Lukovici: Naselje se nahaja na skrajnem zahodnem delu Črnega grabna. Večji del naselja je južno od regionalne ceste Ljubljana–Celje. Baročna cerkev sv. Vida je bila sezidana leta 1749. V cerkvi je podoba Marije Pomagaj, ki jo je 1938 okronal ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman. Poleg bogate baročne opreme je v cerkvi tudi krstni kamen iz carrarskega marmorja, ki ga je soseski daroval grof Ceconi v zahvalo mnogim soseščanom, ki so sodelovali pri gradnji Bohinjskega predora. V cerkvi so tudi nove Škrablove orgle iz leta 2006. Veidrov trg pred cerkvijo je osrednji prostor v naselju, saj se vanj vključuje objekt Doma krajanov, v katerem so prostori zpostave domžalske knjižnice – Knjižnica dr. Jakoba Zupana in prostori krajevne skupnosti. V zahodnem delu trga stoji Kulturni dom Antona Martina Slomška.

Trojane: Naselje s pomembno prometno lego se nahaja tik pod prevalom Učak (609 m) ob regionalni cesti Ljubljana–Celje, kjer se cesta odcepi proti Zagorju ob Savi. Tu je bila že v antiki trgovska in prometna postojanka, imenovana Atrans. Cesta, ki poteka skozi Črni Graben, je bila že za Rimljane posebno strateško pomembna, saj je bila glavna vez med Italijo in Podonavjem. Kot standardna državna cesta je bila zgrajena med vladavino cesarja Tiberija (14–37 po Kristusu). Mitnica se omenja tudi v srednjem veku okrog l. 1400. Zaradi izredne lege s prekrasnimi razgledi je kraj tudi turistično zanimiv. Trojane so izhodišče za izlete po okoliških hribih.Arheološko najdišče Atrans, ki vključuje obcestno postajo, mitnico, vojaški tabor, cesto in plano grobišče, se uvršča med kulturno dediščino državnega pomena. Ugotovljeno je, da je rimska cesta potekala zahodno in vzhodno od sedanjega naselja. Glavna prometna pot je v 12. in 13. stoletju potekala skozi Tuhinjsko dolino. V 17. stoletju je promet po obnovi stare rimske ceste zopet stekel skozi Črni graben, z letom 1573 pa je po njej stekel tudi poštni promet Gradec–Ljubljana. Svojo veljavo pa je pot dobila s pojavom motornih vozil. Na začetku 21. stoletja mimo Trojan skozi znane trojanske predore vodi štajerska avtocesta. Ob 'stari cesti' pod Trojanami še vedno stoji mejni kamen med deželama Kranjsko in Štajersko.

V Zideh: Naselje sestavljata zaselka V Zideh in Podzida in ležita vzhodno od Trojan. Pod naseljem stoji nad dolino potoka Orehovice cerkev sv. Mohorja in Fortunata, ki se uvršča med kulturno dediščino državnega pomena.

Videm pri Lukovici: Na severnem delu naselja, v okviru ekološke kmetija Pr' Mahkot - Videm pri Lukovici 2, je ohranjen Mahkotov toplar, ki je razglašen za kulturni spomenik lokalnega pomena. Dvojni kozolec – toplar iz prve polovice 19. stoletja ima šest oken, dvokapno streho s čopi, notranjo mrežo s tremi vhodi, oboj iz pokončnih desk in lesene babe.

Vrba: Vrba je najnižje ležeče naselje v Občini Lukovica (320 m).

Zavrh pri Trojanah: Naselje se nahaja južno in jugozahodno od Trojan. Pod naseljem je nahajališče antimonove rude, ki so jo nazadnje kopali pred 2. svetovno vojno. Zavrh je rojstni kraj oblikovalca, arhitekta in Prešernovega nagrajenca profesorja Nika Kralja, častnega občana Občine Lukovica.

Žirovše: Naselje se nahaja na levem bregu reke Radomlje. Hiše so razmeščene nad regionalno cesto Ljubljana–Celje na severozahodnih pobočjih Limbarske gore (773 m). Nad vasjo se gozdnata pobočja strmo vzpenjajo proti njenemu vrhu. V bližini je pomembno vodno zajetje.

Aktivnosti

Zemljevidi in geografija

Občina Lukovica je sestavni del osrednjeslovenske regije na njenem skrajnem severovzhodnem delu. Geografsko zajema območje Črnega grabna, ki ga na severu in jugu obdajata Tuhinjska in Moravška dolina. Na območju občine, ki meri 7488 ha, so tekom zgodovine nastala v pretežni meri gručasta naselja s številnimi zaselki in posameznimi samotnimi kmetijami. Po večini dolinska naselja predstavljajo gravitacijska naselja svojemu zaledju. Občini je v zadnjem desetletju pustila velik pečat izgradnja avtoceste Ljubljana–Celje, ki je ozko dolino razdelila na dvoje in razvrednotila kmetijske površine.

Zemljevid

Zemljevid Lukovice

Dinamični zemljevidi

Območja

Vreme in klima

Kdaj obiskati

Zgodovina

Hrana

Brdo pri Lukovici: Okrepčate se lahko v gostišču Pri čebelici, kjer vam lahko ponudijo tudi piščančjo rezino z medeno pikantno omako. Na voljo imajo tudi 9 ležišč v štirih sobah. Več na http://www.gostiscepricebelici.si/.

Lukovica pri Domžalah: Na Starem trgu lahko v gostilni Pri Bevcu, ki ima preko 200 let dolgo tradicijo in senčen poletni vrt, okusite domačo hrano, v zimskem času pa koline, npr. krvavice in pečenice z ajdovo kašo, kislim zeljem ali kislo repo in krompirjem. V Gostilni in piceriji Furman lahko okusite pice velikanke, če pa si zaželite tradicionalni obed, si lahko naročite zrezek v furmanski ponvi, rokovnjaški golaž, gobovo juho v kruhovi skledici, poleg pa spijete lokalno pivo Rokovnjač. Več na http://www.gostilnafurman.si/.

Trojane: Danes je kraj poznan predvsem po gostišču Konšek (Gostinsko podjetje Trojane d.o.o.), zato se nikar ne pozabite ustaviti na Trojanah, ki slovijo po slastnih trojanskih krofih. Več na http://www.gp-trojane.si/.

Pijača

Nakupovanje

Brdo pri Lukovici: V Čebelarskem centru Slovenije se lahko seznanite s pestro zgodovino čebelarstva na Slovenskem, pokusite in kupite med in ostale čebelje pridelke vrhunske kakovosti v Trgovini čebelarna. Več na: http//:www.kipgo.net. V Poskusnem sadovnjaku Kmetijskega inštituta Slovenije lahko kupite več sort jabolk. Več na: http://www.kis.si/Brdo_pri_Lukovici_OSVV/.

Trojane: Na Trojanah lahko v krofarni Gostinskega podjetja Trojane d.o.o. kupite trojanske krofe, v njihovi trgovnini Mini market pa najdete domače izdelke, pa igrače za otroke, galanterijske izdelke, časopise, cigarete, tekstilne izdelke, rože, čistila, kasete, CD plošče, telefonske kartice, izdelke osebne kozmetike, avto kozmetiko, knjige, zemljevide, izdelke iz zlata, ure....Več na http://www.gp-trojane.si/.

Lukovica pri Domžalah: V pekarni Srček d.o.o. na Starem trgu lahko kupite lukoviško žemljo in domače rezance kot tudi krug in ostalo pekovsko pecivo. Več na http://srcek.net/. V podjetju PC Pirnat d.o.o., PE Lukovica imajo na Starem trgu lastno pivovarno, kjer lahko kupite domače pivo Rokovnjač. Več na https://sl-si.facebook.com/pivorokovnjac/.

Trgovine z živili: Lukovica pri Domžalah: Tuš Market Cerar Lukovica (franšiza) Šentvid pri Lukovici: Spina d.o.o. - Spina diskont Krašnja: Spina d.o.o. - Trgovina Krašnja Trojane: Trgovina Andrej s.p., več na http://www.trgovina-andrej.si/

Kolesarska trgovina na Prevojah pri Šentvidu: V trgovini Moto-set d.o.o. lahko kupite vrhunska kolesa znamk Trek, Author, Specialized, Cannondale, fuji ter motorna kolesa Tomos. Prav tako vam nudijo strokovno popravilo vaših dvokolesnikov ne glede na znamko, hkrati pa imajo na zalogi veliko nadomestnih delov in dodatne opreme. Več na http://www.motoset.si/.

Kmetijska zadruga v Lukovici: Zadruga s strokovnim svetovanjem in široko ponudbo kmetijskih, vrtnih in vsakdanjih potrebščin pomaga ohranjati in izboljšati kakovost pridelka kmetov in vrtičkarjev.Več na http://www.kzdomzale.si/.

Kultura

Festivali in dogodki

Jezik

Izobraževanje

Varnost

Koristne turistične informacije

Več podatkov na Wikipedia.si

Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica Tel.: + 386 1 729 63 00 Fax: + 386 1 729 63 13 e-mail: obcina.lukovica@lukovica.si; info@lukovica.si www.lukovica.si

Čebelarska zveza Slovenije Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica tel.: + 386 1 729 61 00 fax: + 386 1 729 61 32 e-mail: info@czs.si www.czs.si

Turistična zveza občine Lukovica tel: + 386 31 716 700 e-mail: turisticna.zveza@lukovica.si

Telekomunikacije

Telefonske in mobilne storitve

Internet

Prihod na destinacijo

Z letalom

Z avtobusom

Z avtom

Z vlakom

Z ladjo

Transport po destinaciji

Javni transport

Avto

Taxi

Kolo

Nenavadni načini transporta

Spanje in namestitev

Hoteli

Hostli

Kampiranje

Nadredna destinacija

 Informacije o državi: Slovenija