London

Iz wiki.potnik.si

Skoči na: navigacija, iskanje

London je velemesto v Angliji, glavno mesto Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske. V njem živi preko 7 milijonov prebivalcev, ustanovljen pa je bil kot Londinium, središče rimske province Britanije in je pozneje postal glavno mesto Britanskega imperija. Je eno najpomembnejših poslovnih, kulturnih, političnih in izobraževalnih središč na svetu. Ime se tradicionalno nanaša na ožje mestno središče, t. i. City of London (tudi The City ali Square Mile), od 19. stoletja pa kot London označujemo celotno metropolitansko območje, ki je zraslo okoli središča. Leži ob reki Temzi na jugovzhodu Velike Britanije in je po večini kriterijev največje mesto v Evropi. Je tudi eno najpomembnejših svetovnih središč umetnosti, gospodarstva, izobraževanja, zabave, turizma in transporta ter eno vodilnih finančnih središč. Po številu mednarodnih prihodov je najbolj obiskano mesto na svetu in ima sistem letališč z največ prepeljanimi potniki. Njegovih 43 univerz predstavlja najgostejšo koncentracijo visokošolskih ustanov v Evropi. Leta 2012 je postal London prvo mesto, ki je tretjič gostilo moderne poletne olimpijske igre.


Fotogalerija znamenitosti

Pomoč:Nalaganje slik

Potopisi

V London smo s prijatelji prispeli v večernih četrtkovih urah. Kar takoj smo kupili povratno vozovnico za vlak in napolnili kartice Oyster, s katerimi smo se lahko vozili s podzemno železnico in avtobusi po celem Londonu. Iz letališča smo se z vlakom odpeljali v osrčje mesta, kjer smo se presedli na vlak podzemne železnice in poiskali naš hostel. Takoj smo se pripravili za krajši nočni izlet. Odpravili smo se v bližino hostla, kjer smo si ogledali bližnjo okolico in ugotovili, da je naša lokacija zelo dobra. V bližini smo imeli vse: pube, supermarket, restavracije s hitro prehrano, park in najpomembnejše – postajo podzemne železnice.

Že takoj naslednje jutro smo se odpravili proti trgovini Primark, kjer smo za nizko ceno dobili veliko oblačil in modnih dodatkov. Kasneje smo se s podzemno odpravili proti dvižnemu mostu Tower Bridge, kjer smo posneli nekaj fotografij, od zunaj pa smo si ogledali tudi Tower of London, grad, ki hrani kronske dragulje. Lakota nas je spremljala povsod, zato smo večino časa porabili za iskanje primerne restavracije, vendar smo se na koncu zaradi cene le odločili za McDonald's ali KFC – hitra prehrana tako ali drugače. S polnimi želodčki smo se nato odpravili proti Buckinghamski palači, kjer smo si od daleč ogledali kraljevo stražo in si ob sončnem zahodu privoščili sprehod skozi park St. James, ki je v neposredni bližini palače in v njem opazovali veverice, ki se ne bojijo človeške družbe. Pred očmi smo neprekinjeno imeli pogled na dve znamenitosti – London Eye in Big Ben. Ob prihodu iz parka na glavno cesto smo takoj uzrli več znamenitih rdečih telefonskih govorilnic in rdečih dvonadstropnih avtobusov. Kmalu zatem je pred nami stal Big Ben, ki nas je osupnil zaradi svoje lepote in veličine. Verjetno smo vsi šele takrat doumeli, da smo resnično v Londonu, saj je po mojem mnenju Big Ben največja ikona mesta. Ob reki Temzi stoji tudi parlament – Westminstrska palača, ki je zgrajen v istem gotskem stilu kot zvonik. Na drugi strani reke pa stoji London Eye, vrtiljak, ki vsakomur ponudi razgled nad celim mestom. Na žalost pa je zaradi vetra le-ta bil zaprt že nekaj dni. Dan se je prevesil v večer in odpravili smo se nazaj v hostel.

Naslednji dan smo pričeli z ogledom v Britanskem muzeju. Pot nas je kasneje zanesla do Trafalgarskega trga in Kitajske četrti. Med vožnjo z dvonadstropnim avtobusom smo si ogledali tudi zunanjost Westminstrske opatije. V popoldanskih in večernih urah pa smo čas preživeli na stadionu nogometnega društva Arsenal – Emirates stadium, kjer so na svoj račun predvsem prišli fantje. Dan je hitro minil in naš izlet se je bližal koncu.

V nedeljo smo morali spakirati svoje stvari in se kmalu po zajtrku z avtobusom odpraviti na letališče. Tam smo bili 2 uri pred letom, kjer smo strnili naše misli in si obljubili, da podoben izlet še kdaj ponovimo v kakšno drugo evropsko mesto. Glede na to, da smo bili v Londonu le par dni, smo zapravili zelo malo denarja. Znamenitosti smo si ogledali kar od zunaj, saj so vstopnine zelo visoke, tudi časovno smo bili zelo omejeni. Brez vstopnine je tudi Britanski muzej, ki ponuja veliko različnih razstav. Vreme nam je bilo precej naklonjeno, saj nismo videli nobenih padavin. Vseskozi je bilo sončno, ampak vetrovno in hladno. Med ogledom znamenitosti nam je časovno zelo ustrezala podzemna železnica, ki je hitra in dostopna. Izlet nam bo vsem ostal v lepem spominu.

Video turistični vodnik


Dolžina: 25 minut

Jezik: Angleščina

Za ogled na celotnem zaslonu kliknite na videu gumb [ ] skrajno desno spodaj.

Turistične destinacije in znamenitosti

Glavne atrakcije

- London Eye: Razgledno kolo, ki sega 135 m visoko in se počasi vrti. Postavili so ga leta 2000 kot del proslav ob prihodu novega tisočletja in je takoj postal ena najprepoznavnejših značilnosti mesta. Na kolo je pripetih 32 kabin, ki sprejmejo po 25 potnikov. Popeljejo vas na 30-minutni izlet v višino. Na jasen dan je mogoče videti do 40 km daleč, onkraj meja mesta do gričev na podeželju.

- Tower Bridge: Na vzhodnem robu mestnega središča reko obvladujeta 65 metrov visoka stolpa mosta Tower Bridge, ki so ga dogradili leta 1894. Ko so delali načrte za ta dvižni most, so bile na reki navzgor do mostu London Bridge še pomembne pristaniške naprave. Zato je Tower Bridge edini londonski most, pod katerim lahko plujejo velike ladje, ko ima dvignjeno cestišče. Zgornja pešpot na mostu pa ponuja ogled stalne razstave o njegovi zgodovini in tehniki.

- Tower of London: Velik srednjeveški utrjeni kompleks neposredno ob mostu Tower Bridge je nastajal od leta 1076. Služil je kot kraljevi grad in zapor, zdaj pa so v njem shranjeni kronski dragulji.

- Katedrala svetega Pavla: Po velikem požaru v Londonu leta 1666 je stara, srednjeveška katedrala sv. Pavla ostala v ruševinah. Mestne oblasti so za prenovo zaprosile arhitekta Christopherja Wrena, katerega zamisel o prenovi je bila sprejeta šele leta 1675. Katedrala je tako nastajala od leta 1675 do 1711. Njena kupola je s svojimi 110-imi metri druga najvišja na svetu, takoj za kupolo katedrale sv. Petra v Rimu.

- Buckinghamska palača: Od leta 1837, ko je kraljica Viktorija sedla na prestol, je Buckinghamska palača z več kot 600 prostori uradna londonska rezidenca vladarske hiše. Palačo je kot svoje zasebno londonsko bivališče leta 1705 zgradil vojvoda Buckinghamski in so jo pozneje večkrat povečali. Leta 1913 je bila prenovljeno njeno pročelje v novobaročnem stilu. Tu si lahko ogledate tudi menjavo kraljeve straže vsak dan okoli 11. ure.

- Big Ben: To ni ime svetovno znane ure na vrhu 106 m visokega stolpa, ki se dviga nad zgradbe parlamenta, temveč 14-tonskega zvona, ki bije vsako polno uro. Poimenovali so ga po siru Benjaminu Hallu, glavnem vodji del, ki so zvon leta 1858 obešali. Ura je največja v Britaniji in ima štiri številčnice s premerom 7,5 m. Ura skoraj nepretrgoma teče že od leta 1859, ko so jo prvič pognali.

- Trafalgarski trg: Trg z dvema izrazito izbočenima vodnjakoma so uredili v obdobju med letoma 1820 in 1845, imenuje pa se po kraju zmagovite pomorske bitke, v kateri je lord Nelson leta 1805 premagal špansko-francosko ladjevje in imperij zavaroval pred Napoleonovimi namerami. Na vrhu dobro vidnega stebra sredi trga v daljavo zre admiralov kip. Je tudi priljubljen kraj za velika javna praznovanja in prireditve.

- Piccadilly Circus: Na najprometnejši trg s krožnim prometom se izteka več ulic, med drugim nakupovalni ulici Piccadilly in Regent Street ter avenija Shaftesbury, na kateri se nizajo gledališča londonskega West Enda.

Muzeji

- Britanski muzej: Razvil se je iz zasebne zbirke, ki jo je lastnik leta 1753 zapustil državi. Po šestih letih je iz zbirke nastala za javnost odprta razstava. Danes je to eden najpomembnejših kulturnozgodovinskih muzejev in s šestimi milijoni razstavnih predmetov sploh največji muzej na svetu. Eden najznamenitejših razstavnih predmetov je nedvomno kamen iz Rosette, odkrit leta 1799, s pomočjo katerega so dešifrirali hieroglife.

- Narodna galerija: S svojimi 2300 evropskimi slikami na ogled, je ena od najbolj bogatih galerij na svetu. Tu si lahko ogledamo slike iz različnih obdobij zgodovine umetnosti, od sredine 13. stoletja do zgodnjega 20. stoletja. Ogledamo si lahko dela slikarjev kot so Leonardo da Vinci, Michelangelo, Tizian, Van Gogh, Renoir in ostali.

- Tate Modern: Ko je začela velikanska zbirka galerije Tate pokati po šivih, so leta 2000 ta umetniški muzej razdelili na dva dela. Nastali sta galerija Tate in Tate Modern, ki je svoj novi dom našla v nekdanji elektrarni ob Temzi. Na več kot 12.000 kvadratnih metrov velikih razstavnih površinah so v preurejenem industrijskem objektu zastopana vsa pomembna imena moderne umetnosti od leta 1900 do danes.

- Prirodoslovni muzej (Natural history museum): Eden od najbolj priljubljenih londonskih muzejev. Glavna muzejska stavba, delo arhitekta Alfreda Waterhousa, v modri in peščeni barvi je prav tako zanimiva kot sama razstava. Muzej je zaradi svoje razstave o naravi zanimiv kraj za otroke.

- Londonski muzej: Muzej na vogalu Barbicana je bil odprt leta 1976 in zanimivo prikaže življenje v Londonu od prazgodovinskega obdobja do izbruha 1. svetovne vojne. Rekonstruirani interierji in odseki ulic se prepletajo z razstavami originalnih domačih predmetov in dragocenimi arheološkimi najdbami.

Parki

- Park Hyde in Kensingtonski vrtovi: Največji londonski park se razteza na 142 hektarjev zelenic, vrtov in drevoredov. Parky Hyde je od Kensingtonskih vrtov ločen z majhnim jezerom v obliki črke L. Tu si lahko pogledate Galerijo Serpentine, Fontano v spomin princesi Diani in spomenik Petra Pana.

- Park Regent: Ustanovljen leta 1820 s strani Johna Nasha. Danes je zelo organizirana in hkrati sproščena zelenica v osrčju mesta. V njem se nahajajo londonski živalski vrt, jezero, odprto gledališče, ribniki, vrtovi vrtnic.

- Park St. James: Nekdaj je bilo tu barje, Henrik VIII. pa je dal park izsušiti in ga vključil med svoja lovišča. Park je pozneje Karel II. preuredil in namenil zabavi sprehajalcev, vzdolž njegovega južnega roba pa je postavil veliko ptičnico. Danes je zelo priljubljeno mesto za sprehode na svežem zraku.

- Park Hampstead Heath: S svojo velikostjo 320 hektarov je dom 180 vrstam ptičev, 23 vrstam metuljev, travnatim kačam, netopirjem in bogati zbirki rastlin.

- Park Richmond: Leta 1637 je kralj Karel I. zgradil 13 km dolg zid in z njim ogradil kraljevi park, ki ga je uporabljal za lov. Danes je ta park nacionalni naravni rezervat in po njem se med kostanji, brezami in hrasti še vedno previdno pasejo jeleni. Divjad se je navadila na tisoče ljudi, ki se po parku potepajo med vikendi.

Aktivnosti

London je ogromno mesto, ki nudi nešteto prečudovitih krajev, parkev in znamenitosti. Zelo priljubljeni so ogledi:

  • raznih glasbenih dogodkov, kot so koncerti glasbenih bendov, ki so vsakotedenska stalnica,
  • muzejev,
  • klubov,
  • teatrov,
  • Buckinghamske palače,
  • filmov,
  • nogometnih tekem,
  • tenisa na slovitem Wimbledonu,
  • sprehod skozi Londonski park Royal,
  • 3. teden v septembru je vedno dan odprtih vrat vseh Londonskih znamenitih hiš, ki si jih drugače ne moremo ogledati.


London lahko tudi otrokom ponudi obilico zabave in razburljivih pustolovščin. Vsako leto odpirajo nove turistične znamenitosti, stare pa obnavljajo. Kdor bo London obiskal prvič, si bo najbrž želel ogledati tradicionalne slovesnosti (menjavanje kraljeve straže, pozdrav zastavi, zaklepanje vrat Londonskega Towerja ...) ali obiskati znamenite zgradbe, kar pa še zdaleč ni vse. Poleg parkov, živalskih vrtov in otroških igrišč, ki omogočajo dejavnosti na prostem, lahko v Londonu obiščete tudi različne delavnice, mladinske centre in muzeje, v katerih se lahko udeležite različnih kvizov, delate praktične poskuse in se igrate na interaktivnih prikazovalnikih. Četudi se boste cel dan potepali naokoli z otroki, ni nujno, da boste porabili veliko denarja. Otroci imajo namreč za vsa javna prevozna sredstva v Londonu cenejše vozovnice, prav tako imajo popuste pri vstopninah v muzeje. Nekatere od glavnih londonskih atrakcij (na primer vse slovesnosti) so brezplačne. Če si želite sprostitev od otrok, si pa lahko najamete tudi zasebno varuško.

Zemljevidi in geografija

Zemljevid

Zemljevid Londona

Dinamični zemljevidi

Vreme in klima

Vsak letni čas v Londonu prinese nekaj novega: pomlad prinese vreme polno presenečenj, zato je s seboj vedno smotrno nositi dežnik, poletje prinese ogled velike izbire tradicionalnih dogodkov, kot so teniško prvenstvo v Wimbledonu in številni lunaparki v nekaterih mestnih parkih, jesen v mesto prinese vrhunec nakupovalnega obdobja, zima pa s snegom in ivjem prekrite dežele, ki jih je na svojih slikah upodobil tudi Claude Monet.

Če želite London obiskati v sončnem obdobju, se morate tja odpraviti med majem in avgustom, ko so dnevi najdaljši in najbolj vroči. Na vrhuncu poletja se zdani pred 5. uro in stemni po 21. uri. Seveda pa so dnevi pozimi bistveno krajši. Kar se tiče povprečne mesečne količine padavin, se prek celega leta ne spreminja pretirano in njihova količina je zelo nizka, saj se padavine pojavljajo predvsem v obliki rosenja. Julij in avgust, ki sta najtoplejša meseca (v povprečju 22 °C), sta tudi najbolj deževna. Dežja je nekoliko manj spomladi, smiselno pa se je pripraviti na ploho ob katerem koli letnem času.

Temperature se bistveno spreminjajo v različnih letnih časih, pozimi povprečna mesečna temperatura meri okoli 5 °C (december, februar), jesenske in pomladne temperature pa so si podobne, vendar so jeseni (septembra okoli 17 °C) za kakšno stopinjo toplejše od pomladi (aprila okoli 12 °C).

Zgodovina

Prva naselja v Londonu so obstajala še pred časom Rimljanov, in sicer so našli dokaze iz keltske in bronaste dobe. Rimljani so ustanovili provinco Londinium leta 43, kar se kaže v nekaterih osamljenih ostankih okoli Londona. Po koncu Rimljanov je London prišel pod oblast Anglo-Saksonov s katerim se je začelo razvijati srednjeveško mestno trgovanje. Status pomembnosti Londona je potrdil Norman William, ki je dal zgraditi Tower of London. Počasi je London z vzponom Anglije pridobival evropsko, nato pa tudi globalno pomembnost, saj je postal center kulture, vlade in industrije. Pomembno je postajalo gledališče s Williamom Shakespearom na čelu. Zgodovinske zgradbe, ki stojijo še danes in si jih lahko ogledamo so: Buckinghamska palača, palača Kensington, Royal Albert Hall, Tower of London, Kew Palace in Westminster Abbey. London je kljub propadu britanskega imperija in precejšnem trpljenju v času druge svetove vojne ostal svetovno mesto: kulture, financ, učenja, gospodarstva, ima veliko barov, oper, galerij, teatrov, muzejev, parkov in gledališč ter je najbolj kulturno in etično raznolik del države.

Slavni Samuel Johnson je dejal: "Ko je človek utrujen od Londona je utrujen od življenja".

Hrana

London je zaradi bogate ponudbe raznolikih restavracij zagotovo ena izmed svetovnih kulinaričnih prestolnic. V njem lahko obiščete tradicionalne indijske, kitajske, francoske in italijanske restavracije, restavracije z ameriško in afriško hrano ter restavracije z jedmi z Bližnjega in Daljnega vzhoda. V zadnjih nekaj letih so v Londonu odprli veliko kavarn, v katerih si lahko privoščite odlično kavo in prigrizke. Za zunanje goste so odprte tudi restavracije v večini od hotelov, kjer pa so cene zelo visoke. Vedno več je tudi verig picerij, špageterij in bistrojev, kjer dobite dobro in cenovno ugodno hrano. V večini londonskih restavracij lahko kosite med 12.00 in 14.30, večerjate pa med 18.30 in 23.00 (zadnja naročila sprejmejo ob 23.00).

Značilne angleške jedi, kot so dušeni poljski zajec, pečenka ali rjava windorska juha, se vedno redkeje pojavljajo na jedilnih listih. Če naročite tradicionalni britanski zajtrk, vam bodo postregli z ocvrtimi klobasicami, jajci, slanino, paradižniki, gobami, kruhom in včasih tudi s krvavico, pečenim fižolom in krompirjem ter zeljem.

Angleška kuhinja je znana po najrazličnejših okusnih, a nasitnih pitah in sladicah, kot so:

- treacle tart (pita iz listnatega testa, soka iz sladkornega trsa in drobtin),

- roly-poly (rolada z marmelado in sadjem),

- spotted dick (pogača z rozinami in suhim sadjem, ki jo postrežejo s smetanovim prelivom z vanilijo) in

- fruit crumbles (pecivo s plastjo sadja in plastjo drobtin, moke, masla in sladkorja, ki ga postrežejo s smetanovim prelivom z vanilijo).

Med tipičnimi britanskimi jedmi ne smemo pozabiti tudi na ocvrti krompirček z ocvrto ribo (fish'n'chips). Najboljšo porcijo lahko dobite v restavracijah North Sea Fish Restaurant, Rock & Sole Plaice, Faulkner's in Fish Central ter tudi v restavracijah in verigah restavracij, kot je Fish.

Pijača

Najbolj prodajana pijača v pubih je vsekakor pivo. Glavne vrste piva so: bitter (grenko svetlo pivo), mild ale (bolj sladek kot grenak), lager (svetlo pivo) in stout (temno gosto pivo).

Če ne pijete piva, se lahko odžejate tudi z jabolčnim moštom (cider), ki ga strežejo v vsakem pubu. V vseh pubih si lahko privoščite malt viski (viski iz ječmenovega slada), blended škotski viski (narejen je iz mešanice več vrst viskija) in džin. V vseh se lahko odžejate tudi z brezalkoholnimi pijačami.

Da lahko obiščete bar brez spremstva, morate biti stari vsaj 14 let, da pijete alkohol, pa 18 let. Seveda pa je za prebivalce britanskega kraljestva značilno tudi pitje čaja in kave, ki pa sta dostopna v neštetih kavarnah po mestu.

Nakupovanje

London je eno najživahnejših in največjih nakupovalnih svetovnih središč. Če imate globoke žepe in debele denarnice, lahko v njem kupite prav vse, saj je izbira trgovin zares pestra. Supermoderne trgovine stojijo poleg starinskih veleblagovnic, v katerih vam postrežejo uslužbenci v frakih.

Največ butikov z dragimi, luksuznimi izdelki leži v elitnem londonskem predelu Knightsbridge in na Regent Streetu ter Bond Streetu. Na Oxford Streetu je veliko trgovin srednjega cenovnega razreda in znamenitih veleblagovnic (npr. Marks and Spencer), v katerih dobite različne izdelke. Cenovno najugodnejše izdelke boste dobili na eni izmed mnogih živahnih londonskih tržnic. Veliko majhnih, zasebnih trgovin leži v predelih Notting Hill, Islington, Soho in v bližini Covent Gardna.

Kultura

Velik del londonske bogate dediščine tradicij in slovesnosti se suče okrog kraljeve družine. Tudi danes se odvijajo natanko po predpisih iz preteklosti, saj številne izvirajo iz srednjega veka, ko je imel vladajoči monarh absolutno oblast in je moral biti zaščiten pred svojimi nasprotniki.

- Hyde park: Kraljevske salve iz topov kraljeve konjeniške artilerije vsako leto označijo kraljeve obletnice in ceremonialne priložnosti.

- Chelsea Hospital: Leta 1651 se je Karel II. pred parlamentarnimi silami skril v orjaški hrast. Na dan hrastove šiške (Oak Apple Day) upokojenci iz Chelseaja okrasijo njegov kip s hrastovimi listi in vejicami.

- Horse Guards: Pri pozdravu zastavi (Trooping the Colour), najobsežnejši in najveličastnejši londonski slovesnosti, kraljica salutira, ko pred njo paradira bataljon grenadirjev z razvito zastavo.

- City in Embankment: Pri Paradi glavnega župana kopjaniki in mušketirji spremljajo novo izvoljenega londonskega župana v zlati kočiji med vožnjo skozi mestno središče.

- Kenotaf: Na spominsko nedeljo v spremstvu vojakov kraljica z obiskom počasti padle v vojnah (Rememberence Sunday).

- Parlament: Vsako jesen se kraljica s svojo kočijo pripelje v parlament na slovesno otvoritev nove parlamentarne sezone.

- Navy Day: Nacionalni dan mornarice proslavijo s parado vzdolž ulice Mall, sledi pa ji obred pri Nelsonovem spomeniku na Trafalgarskem trgu.

- Vsako leto 21. maja oživi spomin na kralja Henrika IV., ki je bil leta 1471 umorjen v Londonskem Towru. Člani dveh slavnih ustanov, ki jih je kralj ustanovil, se za ceremonijo zberejo pri stolpu Wakefield, kjer je bil kralj umorjen.

- V ceremoniji, ki vsako leto poteka 18. decembra v Westminstrski opatiji, praznujejo spomin na leksikografa Dr. Johnsona.

Jezik

Uradni jezik v Londonu je angleščina z znamenitim britanskim naglasom.

Izobraževanje

Velika Britanija je center učenja saj ima veliko starih in uglednih univerz. Najbolj poznane univerze v Londonu so: Oxford, Cambridge, Imperial College, London School of Economics, University College London in Kraljevi kolidž. Skupaj kar 43 univerz v Londonu predstavlja najgostejšo koncentracijo visokošolskih ustanov v Evropi.

Varnost

Tudi London, tako kot mnoga druga velika mesta, občasno pretresajo neljubi dogodki. V primeru nujnega klica pokličite na telefonsko številko 999 ali 112 in povejte ali potrebujete reševalce gasilce ali policiste. Za ne-nujne primer pa pokličite na številko 101.

- Ne puščajte dragocenosti v avtu na vidnem mestu.

- Večina potovanj po mestu poteka brez težav. Raven varnosti je dobra. V Veliki Britaniji ostaja precejšnja nevarnost terorističnih napadov. Britanske oblasti so v zadnjih letih poostrile nadzor in sprejele druge ustrezne ukrepe, ki se izvajajo na področjih, kjer je večja možnost terorističnih napadov (letališča, železniške postaje, postaje podzemne železnice ipd.).

- Kraje torbic so pogoste, še posebno v tistih predelih Londona, kjer je veliko turistov in na javnih prevoznih sredstvih, medtem ko prihaja do kraj vrednejših predmetov v hotelskih sobah. Popotnikom se svetuje uporaba hotelskih sefov. Popotnikom svetujemo, da svoj potni list ali osebno izkaznico shranijo v hotelski sef oziroma drugo varno mesto in da imajo pri sebi le fotokopije omenjenih dokumentov.

- Popotnikom svetujemo, da se v določenih obrobnih predelih Londona in drugih večjih mestih ne sprehajajo sami v večernih urah in da so pozorni, še posebno ob koncih tedna, v določenih predelih Londona (predvsem Soho, Leicester Square), kjer so mogoči napadi vinjenih mladih oseb.

- Vožnja v Londonu in celi Veliki Britaniji poteka po levem voznem pasu, zato potnikom svetujemo veliko pozornost tako med vožnjo kot pri prečkanju ceste.

Koristne turistične informacije

London se je dobro odzval na zahteve turizma. Zmogljivosti in storitve, ki so turistom na voljo – od bankomatov in menjalnic do zdravstvene oskrbe in nočnih prevoznih sredstev, so se v zadnjih letih zelo izboljšale. Britanska denarna valuta je funt šterling, ki se deli na 100 penijev in denar je najbolj priporočljivo menjati v bankah. Če potrebujete turistične informacije, poiščite velik moder znak z belo črko 'i' na naslednjih lokacijah:

- Britain and London Visitor Centre: 1 Regent St, Piccadilly Circus;

- City of London Tourist Information Centre: St Paul's Churchyard;

- Greenwich Tourist Information Centre: Pepys House, 2 Cutty Sark Gardens, Greenwich;

- London Information Centre: Leicester Sq;

- Southwark Tourist Information Centre: Vinopolis, 1 Bank End.

Telekomunikacije

Telefonske in mobilne storitve

Velika Britanija slovi po rdečih telefonskih govorilnicah, ki so njihov simbol. V primeru nujne pomoči se iz katerega koli telefona zastonj kliče na številko 999 ali 112. V primeru, da klic ni nujen policijo pokličete na številko 101, reševalce pa na 111. Britanska koda je +44. Glavna omrežja so T-Mobitel, Vodafon, 3 in 02 vsi pa uporabljajo 3G servise. Cene so odvisne od tega kje, kam in od kod kličete. Predvsem klici iz hotelskih sob so izjemno dragi.

Internet

Vse Britanske knjižnice naj bi imele internetno povezavo, tudi večina hotelov nudi povezavo, večina McDonaldsov nudi zastonj Wifi, velika večina kavarn in barov nudi povezavo za plačilo. Za pol ure interneta naj bi plačal okoli 1£.

Pošta

Poštni nabiralniki so tradicionalne rdeče barve. Cena pošiljanja je odvisna od velikosti in teže pošiljke. Poštne znamke lahko kupite v vseh trgovinah. Pošt se izogibajte med 12. in 13. uro saj so takrat dolge čakalne vrste.

Prihod na destinacijo

Z letalom

Z letališča Jožeta Pučnika lahko proti Londonu poletite večkrat dnevno. Tja vas poneseta letalski družbi Adria Airways in Easyjet. Nakup letalske vozovnice je najhitrejši po spletu. Z bližnjih letališč, kot sta Gradec in Trst, lahko poletite tudi z letalsko družbo Ryanair. V Londonu je več letališč:


LETALIŠČE ODDALJENOST OD SREDIŠČA MESTA
London City 10 km
Heathrow 23 km
Gatwick 45 km
Luton 51 km
Stansted 55 km

Z avtobusom

Glavna avtobusna postaja v Londonu je na Buckingham Palace Road, ki je oddaljena približno 10 minut hoje od železniške postaje Victoria. Avtobusi družbe National Express vozijo na približno 1200 linijah. Tudi druge družbe vozijo s te postaje. Potovanje z avtobusom je cenejše kot potovanje z vlakom, vendar traja dlje.

Z vlakom

V Londonu je osem glavnih železniških postaj, kjer imajo vlaki končno postajo. Do informacij o vlakih je enostavno priti, saj ima večina železniških postaj informacijsko točko s podatki o voznih redih, cenah in smereh vožnje. Poleg tega so na postajah postavljeni zasloni, na katerih so objavljene najnovejše informacije o vlakih. Če v vašo karto za trajekt ni všteta vožnja z vlakom do centra Londona, lahko vozovnico kupite v jasno označenih blagajnah na avtomatih. Lahko pa se že prvi dan odločite za nakup t.i. Travelcard oziroma Oystercard, ki jo lahko napolnite z denarjem in jo uporabljate za skoraj vsa prevozna sredstva v mestu.

Prečkanje Rokavskega preliva

Med mestoma Folkestone in Calais vozijo skozi Evrotunel vlaki, na katere se zapeljejo avtomobili. Vozijo približno trikrat na uro, sama vožnja pa traja 35 minut. Med angleškimi pristanišči vozijo tudi trajektne linije družb P&O Ferries, Sea France in Brittany Ferries. Mesti Dover in Calais povezuje hiter katamaran Seacat, družbe Hoverspeed, ki prav tako vozi med mestoma Newhaven in Dieppe. Najkrajše prečkanje preliva ni tudi najcenejše.

Transport po destinaciji

Podzemna železnica

Podzemna železnica, ki jo Londončani imenujejo 'tube' (cev), ima 273 postaj. Vsaka postaja je jasno označena z logotipom podzemne železnice (rdeči krog, moder napis). Vlaki vozijo vsak dan (razen na božič) od 5.30 zjutraj do malce čez polnoč. Ob nedeljah so vlaki manj pogosti. Podzemna železnica nima prog na vzhodu in jugovzhodu Londona. Ker se na postaji Canning Town križa z navadno železnico DLR, je tudi ta predel postal bolj dostopen, saj lahko na tej postaji prestopite na navaden vlak.

Vlak

Vlaki so primerni za tiste turiste, ki si želijo na izlet na obrobje Londona, še posebej južno od Temze, kamor podzemna železnica skorajda ne vozi, ali pa na daljše izlete po Angliji.

Avto

Svetujemo vam, da v središču Londona ne vozite avtomobila. Promet se med prometnimi konicami premika s povprečno hitrostjo 18 km/h in tudi parkirno mesto je težko najti. Če se za avto vendarle odločite, ne pozabite, da morate voziti po levi strani cestišča.

Taxi

Črni londonski taksiji z licenco morajo imeti na strehi napis 'For Hire', ki se vsakokrat, ki niso zasedeni, prižge. Pokličete jih lahko po telefonu ali ustavite na cesti, najdete pa jih tudi na posebnih parkirnih prostorih, ki so predvsem blizu večjih postaj in nekaterih pomembnejših hotelov. Če boste želeli naročiti taksi na cesti, dvignite roko in mu odločno pomahajte. Ko se bo ustavil, preprosto povejte vozniku naslov, kamor želite iti.

Spanje in namestitev

Prenočišča v Londonu so zelo draga, kar je ena izmed najbolj negativnih plati britanske prestolnice. V Londonu je veliko razkošnih hotelov najvišjega cenovnega razreda, kot sta Savoy in Ritz. Veliko je tudi hotelov srednjega cenovnega razreda, ki so nekoliko oddaljeni iz središča. Dvig cen zemljišč in nepremičnin v zadnjem času pa je žal dodatno znižal kakovost cenejših hotelov. Mnogi izmed njih so zanemarjeni in neprivlačni. Verige hotelov, kot so Travel Inn, Express by Holiday Inn in Ibis, ponujajo v glavnem mestu standardizirano nastanitev dobre kakovosti na primernih lokacijah po zmernih cenah.

Cene apartmajev in nastanitev v zasebnih domovih so zelo različne (odvisno od lokacije in velikosti prenočišča).

Nenazadnje so študentski domovi, mladinski hoteli in celo nekaj kampov na obrobju Londona tudi ena izmed možnosti za cenovno ugodno prenočevanje.


 Informacije o državi: Velika Britanija