Kosovo

Iz wiki.potnik.si

Skoči na: navigacija, iskanje

Dežela, enkrat manjša od Slovenije, ki ima vse, kar imajo Veliki. Od zasneženih vrhov, gričev z vinogradi in doline, z več kot 8000 letno zgodovino in bogato kulturno dediščino. Kosovo je najgosteje poseljena dežela JV Evrope, v kateri živi približno dva milijona prebivalcev, z najvišjim deležem mladih v Evropi.




Fotogalerija znamenitosti



Hp-sreda-banner3.png

. . .

Priporočamo Potovanje.si - zaupanja vredna potovalna agencija

Pred odhodom na pot vedno preverite ugodne hotele, potovanja, počitnice in letalske karte na prvi slovenski internetni potovalni agenciji POTOVANJE.SI.

Potovanje.si.png
..

Potopisi

Drugačno Kosovo

Kosovo Preberite: Drugačno Kosovo

Raziskovanje Balkana

Rok Kočevar Preberite: S kolesom na pot: Raziskovanje Balkana

+ Dodaj svoj potopis

Najboljši potopisi bodo nagrajeni in objavljeni v najbolj brani slovenski potovalni e-reviji Potnik.si

Video turistični vodnik

Dolžina: 2:10 minut

Jezik: Angleščina

Za ogled na celotnem zaslonu kliknite na videu gumb [ ] skrajno desno spodaj.

Za ogled potopisne oddaje Čez planke, kjer se je Mojca Mavec odpravila na obisk Kosova, kliknite tukaj

Turistične destinacije in znamenitosti

  1. Priština: Glavno mesto Kosova. Prestolnica, v kateri rastejo nove stavbe, kot gobe po dežju.
  2. Prizren: Prizren je od Prištine oddaljen 75 km, leži ob vznožju Šar planine in je kulturna prestolnica Kosova, ki ima največ ohranjenih stavb v tradicionalnem (turškem) stilu. Je eno najstarejših osmanskih mest na Balkanu. Ostal je najbolj etnično mešano mesto Kosova, v katerem je velik delež Bosanskega in Turškega prebivalstva, Romov ter Goranov.

V Prizrenu si lahko ogledate:

Arheološki muzej, ki v sebi skriva zgodovino tega območja v zanimivih zbirkah.

• Turško kopališče hamam Gazi Mehmet paše, ki izhaja iz leta 1573 in ima dva ločena odseka – enega za ženske in drugega za moške.

Pravoslavna cerkev Bogorodice Ljeviške, je bila zgrajena med leti 1306 in 1309 ter je danes pod zaščito UNESCA. Njena notranjost je zaradi izgredov leta 2004 precej uničena in požgana. Ker pa pravoslavnih vernikov tukaj skorajda ni več, jim primanjkuje finančnih sredstev za obnovo.

Mošeja Sinan paše, zgrajena l. 1615 je največja in najlepša mošeja v Prizrenu.

Stara trdnjava iz 6. Stoletja, se dviga nad Prizren. Občasno je služila kot bivališče vladarjev. V notranjosti trdnjave je mošeja, pod trdnjavo pa veliko podzemnih tunelov, ki danes služijo kot rezervoar vode.

Kamniti most Ali Bey paše, času kljubuje od 16. Stoletja. Prestal je vse vremenske neprilike in številne bitke.

Skriti kotički

  • Visoki Dečani: Pravoslavni samostan, ki se ponaša z eno največjih in najlepše okrašenih cerkva na Balkanu. Samostan je leta 1327 ustanovil srbski kralj Stefan Dečanski, ki je v njem tudi pokopan. Samo cerkev je dal zgraditi frančiškan Vito iz Kotorja in je posvečena Kristu Pantokratorju. Tudi Visoki Dečani so pod UNESCOvo zaščito. Če boste potovali na lastno pest, se vam v samostanu splača ustaviti okoli 18:00 ure, ko 40 tamkajšnjih menihov v cerkvi poje pesmi.
  • Šar planina: Naseljenci okolice Šar planine se imenujejo Gorani, ki so na Kosovu etnična manjšina. Slovijo po izdelavi najboljših baklav, bureka in čevapčičev ter so izredno iskani krojači. Šar planina je gorovje, ki se razteza na jugu Kosova in meji na Makedonijo. Glavni greben je dolg 95 km in ima preko 100 vrhov, ki so višji od 2000 m. Najvišji Kosovski vrh se imenuje Bistra in je visok 2661 m. Kar 90 000 ha Šar planine je danes del nacionalnega parka.
  • Rahovec: Prestolnica vina v večinoma muslimanski deželi, v kateri kar 90% ljudi v regiji živi od kmetijstva in vinogradništva. Med vojno je bila uničena večina vinogradov. Danes je od 30.000 ha urejenih približno 10.00 ha vinogradnih površin, ki se uvrščajo med tri najboljše vinorodne pokrajine na svetu. Od vinskih sort na Kosovu prevladujejo rdeče, kot so Vranac in Kratošija, od belih pa Smederevka. Tukaj boste našli tudi eno največjih vinskih kleti na Balkanu, kjer hranijo več kot 50 milijonov litrov vina.

Potovalni načrti

Dolgi izleti iz Prištine so skoraj nemogoči, saj smo v dobrih dveh urah v katerikoli smeri, že na mejah države. Tako si je na hitro mogoče ogledati celotno državo tudi v enem dnevu, lagoden ogled pa nam bo vzel največ štiri dni.

  • 3 dnevni izlet: Šar planina, Prizren, Peč, Priština
  • 4 dnevni izlet: Priština, Rahovec, Prizren, Šar planina, Peč


Aktivnosti

  • V srbski enklavi Brezovica, ki leži na 2500 m nadmorske višine je urejeno smučišče z vso potrebno turistično infrastrukturo, kot so žičnice in hoteli. V okolici so tudi ledeniška jezera in gorske steze.
  • Za avanturistično razpoložene Šar planina ponuja tudi plezanje po strmih robovih, podzemne jame in druga čudesa.
  • Na kolesarsko avanturo ali treking se lahko popeljete po kanjonu Rugova.
  • Udeležite se lahko tudi raznih dogodkov in festivalov, kot so ritual Dervišev v Prizrenu, Wresling festival v mestecu Lubinje, Dokufest - največji regijski festival dokumentarnega filma v Prizrenu, Jazz Festival v Prištini in še mnogo drugih.

Koristne informacije

Glavno mesto: Priština

Valuta: Evro

Število prebivalcev: 2,126,708

Elektrika: 230V/50Hz (Evropski vtičniki), relativno dosegljiva

Tel. koda države: +381 za stacionarne telefone; +377(044)(Monako) in +386(049)(Slovenija) za mobilne telefone

Časovni pas: UTC +1

Telefon za njuno pomoč: 112

Domena: je nima

Velikost države: 10.887 km²


• Če ste na Kosovu s kom dogovorjeni, dvakrat preverite imena ulic, ki se zelo hitro spreminjajo. Še domačini se lažje, kot po imenih ulic, orientirajo s pomočjo trgovin, bližnjih stavb, bencinskih črpalk, lip in kostanjev. Naj vas imena ulic in naselij, kot so Dober dan, Film City, Peyton City na Kosovu ne presenetijo.

• Ker je na Kosovu samo 25% uradnih odjemalcev električne energije, od tega pa jih račune plačuje le peščica, so električni izpadi zelo pogosti.

• Prometni znaki na Kosovu so bolj priporočilo, kot zakon. Prometu se morate prilagoditi in biti predvsem strpni.


Več podatkov na Wikipedia.si

Zemljevidi in geografija

Zemljevid

Zemlejvid Kosovo}}

Dinamični zemljevidi

Regije

Kosovo se deli na 7 regij, ki jih skupaj sestavlja 30 občin.

 Kosovska Mitrovica
 Kraji:Kosovska Mitrovica, Leposavič,
 Zvečan, Zubin Potok, Srbica,    
 Vučitrn

Regija, ki jo je zadnja vojna močno prizadela. Regija je postala nekakšen simbol kosovske etnične raznolikosti.


 Priština
 Kraji:Priština, Podujevo, 
 Obilič, Kosovo Polje, Glogovac, 
 Lipljan, Novo Brdo

Je administrativno izobraževalno upravni center Kosova. Z glavnim mestom Priština se povzpenja na vodilni položaj in ponuja največ možnosti za zaposlitev in izobrazbo.


 Prizren
 Kraji:Prizren, Suva reka,  
 Mališevo, Dragaš

Zgodovinsko polna regija, ki obiskovalcem ponuja veliko doživetij, še posebej, če imajo radi zgodovino.


 Đakovica
 Kraji:Đakovica, Orahovac, Dečani

Regija, v kateri se ukvarjajo predvsem s kmetijstvom in živinorejo. Je bogato vinorodno območje, kjer pridelujejo vrhunska vina, ki jih izvažajo v svet.


 Uroševac
 Kraji:Uroševac, Štrpce, 
 Kačanik, Štimlje

Predvsem industrijsko področje, kjer so Američani omogočili s postavitvijo Kampa Bondsteel delovno mesto kar 1500 ljudem. V regiji je registriranih tudi 4500 zasebnih malih in velikih podjetij.


 Gnjilane
 Kraji:Gnjilane, Vitina, Kamenica

Pred vojno na Kosovu, so bile Gnjilane pomembno središče industrije na Kosovu. Sedaj v regiji delujeta le še tobačna tovarna in tovarna, ki izdeluje radiatorje. Obe sta bili pred kratkim privatizirani. V regij je kar 3700 registriranih privatnih podjetij, ki zaposlujejo 7900 ljudi.


 Peč
 Kraji:Peč, Klina, Istok

Tudi v tej regiji je gospodarstvo močno prizadela vojna. V peči najdemo najboljše rokodelce, kot so zlatarji, usnjarji, kotlarji, izdelovalci copat...


Lastnosti pokrajine

Kosovo leži v središču Balkana na območju 10.887 km². Z vseh stani je objet z gorami, ki predstavljajo pomembno oviro za prehod v vseh smereh. Gorato in kotlinsko pokrajino sestavljata dve kotlini, Kosovska in Metohijska. Na severu države se veje gorski venec s Kopaonikom, na jugu z Makedonijo meji Šar planina, katere vrhovi so visoki od 2.496 do 2.640 m nadmorske višine. Na zahodu je gorovje Prokletije, z 2.656m visoko Djeravica, na vzhodni strani dežele pa nižji hribi.

Kosovo je bogato z rudami, kot so svinčeno-cinkove rude in lignit, za katerega je predvideno, da ga je na voljo še za približno 10 milijard ton. Na istem območju pa se nahajajo tudi velike termoelektrarne.

Vreme in klima

Kosovo ima oceansko podnebje s kontinentalnimi vplivi. Pričakujete lahko topla poletja in razmeroma hladne, pogosto zasnežene zime. Povprečno ima Kosovo 230 sončnih dni na leto.

Vremenska napoved in vreme na Kosovu

Najbolj primeren čas za obisk

Najbolj primeren čas za obisk Kosova je v vseh letnih časih, razen pozimi. Zaradi neurejenosti cestne infrastrukture vam obisk države v zimskih mesecih odsvetujemo.

Zgodovina

Zaradi svoje ugodne lege, v osrčju Balkana, je bilo Kosovo od nekdaj oblegano s strani različnih osvajalcev.

Kosovo je bilo v času Rimljanov znano kot Dardanija in so tam živela ilirska plemena, kasneje, v 7. stoletju pa so se na današnje Kosovo naselila slovanska plemena.

Do leta 850 našega štetja je Ksovo postalo vse širšega bolgarskega imperija in prav v tem čau sta se slovanksa literatura in krščanska vera razširila po vsem območju.

Leta 1018 je bizantinski imperij zlomil oblast makedonsko - bolgarskega voditelja Samuela.

Ime Kosovo se prvič pojavi l. 1389, po znameniti Kosovski bitki, ko Kosovo osvojijo Turki in postane del Turškega imperija, ki je Kosovo zavzemalo vse do leta 1912, ko je Srbija s pomočjo drugih držav dokončno pregnala Turke iz Evrope in tako je Kosovo prišlo ponovno pod Srbsko oblast. Ponovno se so začeli spopadi med Srbi in Albanci, ki po tihem trajao še danes.

Albanci ji pravijo Kosova, Srbi ji rečejo Kosmet, kar je okrajšava za Kosovo in Methonija. Od l. 1999 je bilo Kosovo pod upravo Združenih narodov, kot samostojno državo pa je Kosovo 17. februarja 2008 prehodna kosovska vlada enostransko razglasila za neodvisno od Srbije. Do aprila 2014, je Kosovo priznalo 108 svetovnih držav. Kljub temu, da ni članica Evropske unije, je njihova uradna valuta Evro. Dežela se še vedno strogo deli na Srbe in Albance, ki imajo ločene javne in izobraževalne ustanove, telefonske številke in sodišče.

Več o zgodovini Kosova si lahko preberete tukaj

Hrana in pijača

Razcvet kulinarike na Kosovu je resnično fantastičen. Vsak od neštetih mednarodnih birokratov je imel vpliv na razvoj internacionalne kuhinje.

Tradicionalna hrana Kosova vsebuje visoke hranljive vrednosti. Njihove tipične jedi so sestavljene večinoma iz krompirja, graha, paprike, mesa, mlečnih proizvodov,… Prevladuje predvsem meso, od tega govedina, jagnjetina in perutnina. Radi pripravljajo tudi jedi iz testa, kot so bureki in razne pite.

Mantija se naredi iz testa, izgleda kot burek, vendar je polnjena z mesom,

Krelane je enovstavna pita brez nedeva,

Pite so z različnimi nadevi, od sira do zelenjave in se z nadevom namažejo v dveh slojih.

Velik poudarek dajejo tudi mlečnim proizvodom, kot so mleko, jogurti, siri, namazi in kajmak, ki ga morate ob obisku Kosova nujno probati. Njihov siri so večinoma namočeni v slanici, najpogosteje so to ovčji siri, še prav posebnega okusa pa je šarski sir.

Kot glavni obrok se na Kosovu je pite, bureke, kebabe, klobasice, jagnjetino, polnjene paprike in druge jedi s paprikami, grah, sarme in buranja.

Kosovo je poznan po najboljših slaščičarjih. Njihove slaščice so sestavljene iz testa in šerbeta, kar je kuhan sladkor z dodatkom vanilije in limone. Na Kosovu je vredno probati njihove baklave, tulumbe, tespishte in sheqerpare.

Njihova hrana je večkrat pripravljena pečeno, kot kuhano. Izraža mešanico različnih narodov, ki so se stoletja zadrževali na ozemlju Kosova in je mešanica albanske, srbske, hrvaške, grške, turške in italijanske kuhinje.


Kar se tiče pijače, priporočamo, da pijete ustekleničeno vodo.

Ljubitelejem vin priporočamo predvsem njihove paradne sorte, kot so Vranac, Kratošija ali bela Smederevka, od piv pa je njihovo najbolj znano Pećko. Ne pozabite pa, da so v Kosovu večinoma muslimani, ki zaradi verskega prepričanja ne uživajo alkohola.

Kosovarji radi spijejo ruski čaj, ki se pripravi v dva čajnika, postavljena eden na drugega. V nižjem čajniku je kuhana voda, v višjem pa koncentrat čaja, ki se greje s pomočjo nižjega. Čaj postrežejo v malih skodelicah s sladkorjem in limono.

Poleg jedi si radi pripravijo še osvežujoče napitke iz svežega stisnjenega sadja.

Nakupovanje

Na Kosovu boste našli vse vrste nakupovanja, od nakupovalnih centrov, butikov pa do tržnic.

Na ulicah Prištine je moč kupiti tudi veliko ponarejenih izdelkov, vse od modnih dodatkov, zgoščenk in filmov.

V podeželskih krajih je moč kupiti vrsto ročno izdelanih umetnin in izdelkov. Pri tovrstnem nakupu od domačinov se pripravite na pregovarjanje in nižanje cene, po domače, na barantanje.

Seveda pa ne smemo mimo zlatarn ali filigranov, ki praktično prihajajo iz Kosova. Ustavite se v kateri od njih in si oglejte ustvarjanje umetnikov pri delu.

Gospodarstvo in ekonomija

Na Kosovu je gospodarstvo še v vzponu. So mlada država, ki se izjemno trudi slediti standardom Evropske unije. Veliko Kosovčanov se je zaradi dolgoletnega vojnega stanja iz države izselilo in počasi se jih čedalje več vrača domov.

Veliko pomoči za razvoj gospodarstva in ekonomije, Kosovo pridobi iz nepovratnih evropskih sredstev, ki jim omogočajo hitrejši napredek. Zaradi svoje ugodne lege, evropske naravnanosti in podobni velikosti trga interesanten tudi za Slovenijo. V blagovni menjavi s Kosovom, sodeluje več kot 600 podjetij. Kosovčani slovenske izdelke zelo cenijo in za njih predstavljajo sinonim kvalitete in zaupanja. Slovenijo imajo za vzor rasti, razvoja, hitrejšega napredka in priključitvi Evropski Uniji.

Kultura

Kosovo je mešanica različnih kultur. Tako se na majhnem območju mešajo različne vrste glasbe, slikarstva, ročne obrti in še marsičesa drugega.

Na Kosovu še vedno močno živi stara, tradicionalna obrt, ki se prenaša iz roda v rod.

Čeprav je na Kosovu glasba zelo raznolika, za avtentično velja Albanska glasba, katere značilnosti so zvoki pristnega albanskega inštrumenta ciftelia ter mandoline, mandole in tolkal.

Kosovo je poznano tudi po klasični glasbi, katero poučujejo na večih kosovskih šolah in univerzah.

Jezik

Kosovčani v večini govorijo albansko ali bolje rečeno, Albanci govorijo albansko, Srbi srbsko.

Na Kosovu delujejo tudi mednarodne skupnosti, ki se sporazumevajo v angleščini. Tako se Kosovčani s tujci sporazumevajo v angleščini, tudi s francoščino in nemščino nimajo večjih težav. Generacija, starejša od 25 let ne bo zadovoljna, če jih boste ogovorili srbsko, mlajši pa je sploh ne razumejo več. V Prištini in njeni bližnji okolici se boste s poznavanjem angleškega jezika lahko popolnoma brez problemov sporazumevali z domačini, vendar morate vedeti, da bolj boste oddaljeni od večjih mest, slabše je njihovo poznavanje kateregakoli tujega jezika. Ne bodite pa presenečeni, če boste naleteli na Kosovčana, ki razume in govori slovensko.


Nekaj koristnih fraz, ki vam bodo koristile na poti po Kosovu:

Pozdravljeni. - Tungjatjeta. (toon-jah-TYEH-tah)

Dobro jutro. - Mirëmëngjes. (meer-muhn-JEHS)

Dober dan. - Mirëdita. (meer-DEE-tah)

Dober večer. - Mirëmbrëma. (meerm-BRUH-mah)

Lahko noč. - Natën e mirë. (NAH-tehn eh MEER)

Kako ste? - Si jeni? (see YEH-nee?)

Dobro, hvala. - Jam Mirë, faleminderit. (yahm-MEER, fah-lehm-meen-DEH-reet)

Gospodična – Zonjë (ZOH-nyuh)

Gospod – Zotëri (zoh-teh-REE)

Gospa – Zonjushë (zoh-NYOO-shuh)

Kako ti je ime? – Si e ke emrin? (see keh EHM-reen?)

Moje ime je … - Quhem … (CHYOO-hem...)

Me veseli. – Më vjen mirë. (muh VYEHN MEER)

Prosim – Ju lutem (yoo LOO-tehm)

Hvala – Faleminderit (fah-lehm-meen-DEH-reet)

Da – Po (poh)

Ne – Jo (yoh)

Oprostite – Më falni (mah FAHL-nee)

Žal mi je – Më vjen keq (mah VYEHN ketch)

Nasvidenje – Mirupafshim (meer-oo-PAHF-sheem)

Ali govorite angleško? – A fisni Anglisht? (ah FLEES-nee ahn-GLEESHT)

Na pomoč! – Ndihmë! (ndeem!)

Ne razumem – Nuk kuptoj. (nook koop-TOY)

Izobraževanje

Približno 1,2 milijona prebivalcev Kosova je mlajših od 24 let, od tega jih študira okoli 45.000, kar pomeni, da so potenciali razvoja visokega šolstva izjemno visoki.

V Prištini deluje kar 34 privatnih univerz. Mnoge izmed njih ne upoštevajo standardov in jim grozi izguba akreditacije. Veliko vlogo pri izobraževanju na Kosovu igra tudi Slovenija, ki se aktivno vključuje v njihove izobraževalne programe in študijske izmenjave.

Delo

Na Kosovu je več kot 40% brezposelnih in polovica prebivalcev živi na pragu revščine, pa vendar med prebivalci velja neverjetna dobra volja in optimizem.

Veliko zaposlenih Kosovčanov opravlja več funkcij hkrati, med tem, ko je dopoldan kot direktor podjetja na sestankih, popoldan vozi taksi, vmes skuha kosilo in odide še malo na vrt. Veliko je tudi takih, ki predstavljajo že četrto, peto generacijo obrti, ki so jo pričeli opravljati njihovi prastari očetje in se prenaša iz rod v rod.

V poslovnem svetu so zelo odprti. Posvetili se vam bodo ne samo na poslovnem, temveč tudi na družabnem področju. Z veseljem vas bodo popeljali na ogled mesta, se z vami podružili in vam prisluhnili. Le ne jezite se, če se sestanka udeležijo s polurno zamudo.

Varnost

Kljub temu, da ima Kosovo dokaj slab sloves, je varna država. Tujce radi sprejmejo, so do njih odprti, veseli in jim radi povejo kakšno svojo zgodbo. Zavedajte se, da imajo Albanci in Srbi probleme drug z drugim, vam pa ne bodo storili žalega. Kot povsod, pa se je potrebno, v manjši meri, prilagoditi njihovim navadam.

Zdravje

Posebnosti kar se tiče zdravja za Kosovo ni. Tako vam pred odhodom ni potrebno opravljati raznih cepljenj.

Za preventivo pa imejte vedno s seboj tablete proti bolečinam in vnetjem.

Telekomunikacije

Če boste Kosovčane slišali govoriti: »Včeraj je bilo 4:3«, to ne pomeni, da se pogovarjajo o nogometni tekmi, temveč izpadu električne energije. Torej, 4:3 pomeni, 4 ure z in 3 brez električne energije. Elektrika je pogosta tema pogovorov, predvsem zaradi pogostih izpadov. Tako boste lahko imeli nekaj težav z internetno povezavo, mobilni telefon pa vam bo deloval nemoteno, če ga boste uspeli napolniti.

Spoštujte običaje

Glede na to, da se nahajate v tuji državi je nujno potrebno spoštovati njihove običaje.

Na Kosovu živi 90% muslimanov, ostali pripadniki so srbske pravoslavne cerkve in katoliške vere. Prav katolicizem pa je tisti, ki je pomagal ohraniti albanski jezik.

Verjetno ni potrebno poudarjati, da se izogibajte pogovorov in konfliktom Albancev in Srbov, za lažji vklop v Kosovarsko družbo, pa vam prilagamo še nekaj zanimivosti, preko katerih boste hitro navezali stik z domačini:

• praznujejo ameriški dan neodvisnosti

• ulice imajo poimenovane po imenih ameriških predsednikov in butike po nekdanjih prvih damah

• njihova nogometna reprezentanca lahko igra samo neuradne tekme.

Prihod na destinacijo

Najkrajša pot do Kosova je z letalom iz Ljubljane. Prispeli boste na moderno prištinsko mednarodno letališče Adem Jashari, od katerega je mogoče najeti avtomobil ali vzeti taksi, ki vas bo pripeljal do Prištine. Cena prevoza s taksijem se giblje okoli 25-30€. 24 ur na dan so vam na voljo tudi letališki avtobusi, ki vozijo na vsaki dve uri v približno 25 minut oddaljeno Prišitino. To pot priporočamo predvsem poslovnežem, saj je najkrajša, hkrati pa tudi najdražja in najmanj zanimiva.

Najbolj vam priporočamo, če v državo dostopate z avtodomom ali avtomobilom, saj boste le tako na najboljši možen način lahko izkusili bogastvo kultur nove države. Pot od Ljubljane do Prištine vam bo vzela približno 10 ur, večinoma v celoti po avtocesti mimo Beograda, ki pelje naprej v Solun in Istanbul. Vas pa že v naprej opozarjamo, da si na kosovskih mednarodnih prehodih kosovska policija ne da preveč opravka z ljudmi ter zahtevajo dodatno zavarovanje avtomobila, ker pri njih zelena karta ne velja. Za dva tedna zavarovanja je potrebno odšteti petdeset evrov. V zakup pa vzemite tudi dejstvo, da so ceste na Kosovu v slabem stanju.

Na Kosovo se lahko odpeljete tudi z avtobusom ali vlakom. Vendar povezave iz Slovenije niso direktne. Tako vam bo pot vzela veliko časa in energije, saj bo potrebno veliko prestopanja in vožnje.

Zahteve za vstop

Državljani EU lahko na Kosovo vstopajo z veljavno biometrično osebno izkaznico. Ker pa slovenska osebna izkaznica še ni biometrična, je vstop na Kosovo mogoč le z veljavnim potnim listom.

Državljanom Kosova je vizum potreben.

Transport po destinaciji

Po celotnem Kosovu je sicer mogoče potovati z javnim prevozom, vendar vam bo tovrstna izbira prevoza vzela ogromno časa, najbolj atraktivne kraje pa pustila nedostopne. Zaradi neurejene infrastrukture je gibanje po državi omejeno in oteženo. Javne prometne povezave, predvsem avtobusne, so vzpostavljene v večjih mestih Kosova, kot sta Priština in Prizren.

Spanje in namestitev

Če se boste na Kosovo odpravili v lastni režiji, vam priporočamo, da se za prenočitev odločite v Prištini. Kosovo je majhna država in v dveh urah ste lahko v katerikoli smeri na mejah države. Tako boste iz Prištine lahko dostopali kamorkoli po državi.

Priština ponuja več kot 30 hotelov različnih kategorij.

Tudi ostala turistična mesta, kot je Prizren in vznožje Šarplanine, vam ponujajo solidno izbiro hotelov, v katerih se lahko ustavite in prenočite.


Nadredna destinacija