Kanada

Iz wiki.potnik.si

Skoči na: navigacija, iskanje

Kanada je ena izmen najbogatejših držav na svetu, pomembna turistična destinacija in slovi po vsem svetu tudi s svojo neokrnjeno naravo, edinstveno mešanico kultur in pestro zgodovino. Kanada je po površini največja v Severni Ameriki in se v svetovnem merilu uvršča na drugo mesto, takoj za Rusijo. Večina populacije je naseljena na jugu Kanade, severni del pa je zelo redko poseljen. Kanada je eno samo naravno igrišče. Njene naravne lepote in bogastvo kulture, nam na vsakem koraku ponujajo številne oglede in izlete.

Fotogalerija znamenitosti

Pomoč:Nalaganje slik


Hp-sreda-banner3.png

. . .

Priporočamo Potovanje.si - zaupanja vredna potovalna agencija

Pred odhodom na pot vedno preverite ugodne hotele, potovanja, počitnice in letalske karte na prvi slovenski internetni potovalni agenciji POTOVANJE.SI.

Potovanje.si.png
..

Potopisi

+ Dodaj svoj potopis

Najboljši potopisi bodo nagrajeni in objavljeni v najbolj brani slovenski potovalni e-reviji Potnik.si

Video turistični vodnik

Dolžina: 2:53 minut

Jezik: Angleščina

Za ogled na celotnem zaslonu kliknite na videu gumb [ ] skrajno desno spodaj.

Turistične destinacije in znamenitosti

  1. Vancouver: S svojo naravo in zanimivo zgodovino ni težko trditi, da je Vancouver zelo zanimivo mesto, ki te na vsakem koraku navduši za postanek in ogled.
  2. Toronto: Verjetno najbolj popularno mesto Kanade, ki nas takoj očara s svojim jezerom Ontario, prijaznostjo prebivalcev in hokejem seveda.
  3. Montreal: Montreal nas s svojimi Francosko govorečimi prebivalci in Kanadskim kulturnim središčem, navdušuje in vabi za obisk.
  4. Quebec: Z edinstvenim obzidjem Severne Amerike okoli starega mesta in gradom Frontenac, nas Quebec navdušuje tudi s svojo mešanico kultur in jezikov.
  5. Victoria: Jugozahodno mesto Kanade, še vedno eno izmed najbolj Britanskih mest Severne Amerike, nas vabi, da se s kolesom podamo na ogled številnih trgovin, edinstvenih restavracij, in še in še.
  6. Calgary: Kot glavno mesto province Britanska Kolumbija (British Columbia), nas navušuje z nacionalnimi parki, in je vzhodni izhod za obisk Rocky Mountain.

Skriti kotički

Otok Prince Edward Island. Za ljubitelje zelenih pašnikov, pečin, rdečih tal, je otok Princa Edvarda] odlična destinacija za popestritev dneva in doživetja na plaži.

Potovalni načrti

  • Kanada 7 dni: Mesto Toronto in Ontarijsko jezero, narodni park Tisočih otokov, mesto Montreal,ogled mesta Quebec, ogled glavnega mesta Kanade Ottawa, Niagarski slapovi.
  • Gore, jezera in narodni park 3 dni: Mesto Calgary, proti Canmoru in nacionalnemu parku Banffu v Skalnemu gorovju (Rocky Mountains), po "ledeniški cesti" med Lake Louisom in Jasperjem, na ledeniku Athabasca vožnja s posebnim vozilom.
  • Križarjenje 7 dni: Start iz Ameriškega mesta Seattle in plovba ob obali Kanadske province British Columbia proti severu. Plovba po fjordu Tracy Arm Fjord. Mesto Juneau, glavno mesto Aljaske (možnosti za številne izlete s helikopterji, vožnja s sanmi,...), otok Victoria.

Aktivnosti

Kanada nam nudi številne možnosti za preživljanje aktivnega prostega časa. Številna jezera, reke, narodni parki, ki se razprostirajo od severa pa do vse do juga Kanade, nam sami po sebi ponujajo aktivnosti na vodi kot so kajak, kanu, ribolov,..., kot izven nje npr. smučanje, kolesrjenje, pohodništvo, gorništvo, alpinizem,...

  • V območju Skalnoega gorovje (Rocky Mountainns)lahko počnemo od vseh adrenalinski športov kot so vožnja s kolesi (down-hill), ekstremenga smučanja, vožnje z kajaki, pa vse do poležavanja in ribolova ob številnih rekah in jezerih
  • Obvezen obisk Whistlereja in enako imenovanega smučišča, ki je skupaj s Vancouvrom gostil zimske olimpijske igre leta 2010. Pokrajina nam nudi na tisoče dejavnosti na območju. Zip-line med drevesi, polete preko ledenikov, do piknika na 6000m nadmorske višine, do ogleda največjega števila gologlavih orlov,...
  • Izlet v dolino dinozavrov Drumheller’s Dinos. Tukaj boste našli 26 metrov visok skalni dinozaver (razgledna ploščad), to je prestolinca dinozavrov na svetu. Dolina je ena izmed najbolj skrivnostnih in spektakularnih pokrajin Kanade. Obstaja več deset naravnih in umetnih znamenitosti na tem območju, od Hoodoos (5-7-metrov visoke skalne stebre, ki so za nastanek potrebovali na miljone let), doa Tyrrell muzej Royal (eden izmed največjih paleontoloških muzejev na svetu), do zgodovinskega atlasa premogovnika Atlas Coal Mine, kjer se lahko popeljete na vožno s pravim rudniškim avtomobilom.

Koristne informacije

Glavno mesto: Ottawa

Valuta: Kanadski Dolar ($)(CAD)

Število prebivalcev: 33.699.000 (ocena 2009)

Elektrika: 110V/60Hz (Ameriški vtikač)

Tel. koda države: ++1

Časovni pas: UTC−3,5 do −8, poletni: UTC−2,5 do −7

Telefon za njuno pomoč: 911

Domena: .si

Velikost države: 9,984,670 km²

Več informacij na Wikipedia.si]

Zemljevidi in geografija

Zemljevid

Zemlejvid Kanada

Dinamični zemljevidi

Regije

V Kanadi so regije, razdeljene še na posamezne province.

  Kraji: Fredericton, St. John's, Halifax, Charlottetown(Prince Edward Island).
  Regija je znana po edinstvenih naglasih, naravnih (okolica obalnih območij) in zgodovinskih (St.John in Halifax) lepotah, ter veliko ribiško in pomorsko industrijo. 
  Od tod izvira tudi Akadijska kultura.
 
 Kraji: Quebec City, Montreal, Gatineau, Gaspe, Sherbrooke, Mont-Tremblant.
 Quebec je edina Kanadska regija, v kateri živi večina francosko govorečega prebivalstva v Kanadi in kjer uradni jezik ni Angleščina. Prvotno je bila regija ustvarjena 
 kot del nove Francije, zato je tudi tako bogata s francosko-kanadsko kulturo. Najbolj znan je zimski Festival istoimenskega mesta Quebec, klasične arhitekture mesta Montreal, 
 in seveda dve najbolj znani kulinarični kanadski specialiteti, javorjev sirup in Poutine (pomfrit s skuto in sirovo omako). Kot ta bi zaživeli v Evropi,le  
 da ni potrebno zapustiti Severno Ameriko. Montreal je tudi drugo francosko govoreče mesto na svetu, takoj za Parizem.
 Kraji: Ottawa (glavno mesto Kanade), Toronto (največje mesto Kanade), Niagara Falls, Hamilton, Kingston, Kitchener, Thunder Bay, Windsor.
 Je najbolj naseljena in druga največja regija Kanade, kot taka tudi glavna turistična destinacija, še posebej znana zaradi Niagarskih slapov. 
 Regija ima tudi največje Kanadsko mesto, Toronto.
  • Prairies (Alberta, Manitoba, Saskatchewan)
 Kraji: Edmonton, Calgary, Saskatoon, Regina, Winnipeg
 Je zahodna regija Kanade, ki so poleg prostranstev, s travo razraščenih površin (prerije) vključuje tudi gore, jezera, obale in metropolitanska mesta.
 Kraji: Victoria, Vancouver, Whistler, Kamloops, Kelowna, Nelson, Penticton, Prince George, Prince Rupert
 Najbolj zahodna regija Kanade a zato nič manjša od ostalih. British Columbia je štirikrat večja od Velike Britanije, a ima samo desetino njenega prebivlstva.
 Če ste pustolovci, se boste tukaj z veseljem zadrževali zunaj večjih mest, saj nam ta gorata pokrajina, ponuja številne aktivnosti v naravi.
  • North (Northwest Territories, Nunavut, Yukon)
 Kraji:  Dawson City, Iqaluit, Inuvik, Whitehorse, Yellowknife
 Severna Kanada ali subarktičnega regija, ki je zelo redko poseljena. To je ena izmed najbolj oddaljenih regij na zemlji. Prostrane pokrajine in obilo narave 
 in divjih živali za opazovanje. Prav tako je dom Eskimov in prvih človeških narodov na zemlji ter bogata z naravnimi viri.

Lastnosti pokrajine

Kanada je država vilikih razdalj in bogatih naravnih lepot. V veliki meri je zelo podobna južni sosedi Ameriki, pa vendarle obstajajo ključne razlike. V Kanadi uporablja več kot 20%, kot prvi jezik francoščino (večina v regiji Quebec). Površinsko večja Kanada ima le desetino prebivslstva Amerike, večina njih živi na jugu države (do 200km od meje z Ameriko). Severni del Kanade je zelo redko ali pa sploh ni poseljen. Kanada si je prislužila spoštovanje v svetovnem merilu, kot ena izmed najbogatejših, najmanj skorumpiranih in najbolj prijetnih držav za bivanje.

Vreme in klima

Zelo otežko je določito klimatske razmere v Kanadi, saj je ogromno podnebnih različic. Od vedno zamrznjenih površin na severu države, pa do toplejšega podnebja na zahodni obali. Najbolj poseljena območja na jugu države, imajo tako kot mi v Sloveniji, štiri letne čase, saj je podnebje tipično kontinentalno. Poleti tja do 35°C, pozimi tudi pod -20°C. Na celotnem območju države, razen zahodne obale, je pozimi pokrajina prekrita s snežno oddejo, kjer povprečne temperature ne presežejo meje 0°C. Mesto Winnipeg ima zelo vroča poletja in zelo mrzle zime, kjer temperature okrog -40°C niso nič nenavadnega . Najvišja izmerjena temperature v Kanadi doslej, je bila v južnem Saskatchewan 45°C, medtem koje bila najhladnejša v Snagu, Yukon -63°C. Povprečna temperatura je v Kanadi nižja od povprečja v Ameriki in zahodni Evropi, zato ne pozabit vzeti s seboj nekaj toplega za oblečt, še posebej če se boste zadrževali v hribovitem svetu.


Vremenska napoved in vreme v preteklih letih

Najbolj primeren čas za obisk

Kot za večino držav, je tudi za obisk Kande najbolj primeren čas med majem in oktobrom, ker je v večini države toplo in stabilno vreme. Kanado lahko obiščete skozi celo leto, samo odvisno je, kaj bi radi počeli in kaj vse bi radi videli.

Zgodovina

Kanada je bila prvič naseljena pred več kot 20.000 leti in sicer so jo naselili Azijci. Okrog leta 1000 so pripluli do obale Severne Amerike Vikingi in na severu Nove Fundlandije ustanovili oporišče. Ko je Krištof Kolumb odkril Ameriko, so se Španija, Anglija in Francija začele boriti za prevlado na "novi" celini. Francoski pomorščak Jacques Cartier je konec 15. stoletja raziskoval ustje reke Sv. Lovrenca in takrat ustanovil preve naselbine. V 16. stoletju so francoski pmisionarji in raziskovalci v notranjosti naleteli na Hurune, Irokeze in Algokine, tako so prva oporišča nastala šele po letu 1600.Francozi so se ustalili ob reki Sv. Lovrenca, Angleži pa na vzhodni obali.

Proti koncu 17. stoletja so se začeli izraziti spopadi med Francozi in Angleži, leta 1763 je bila v Parizu podpisana mirovna pogodba, s katero se je končalo obdobje francoske vladavine v Kanadi.

S quebeškim aktom so Angleži omogočili, da se je francoska kultura obdržala na celini, ker so jim zagotovili pravico do rimsko-katoliške vere.

Kanada je začela ustanovno obstajati leta 1791 ko se je angleška kolonija razdelila na Zgornjo Kanado in Spodnjo Kanado. Leta 1837 je prišlo v Zgornji in Spodnji Kanadi do vstaj zaradi družbene napetosti in naraščajočega razočaranja zaradi omejitev, ki jih je vsiljeval britanski sistem uprave.

Britanska vlada je privolila v reforme in tako sta bili obe Kanadi združeni z aktom o združitvi v Kanadsko provinco, katere glavno mesto je bilo sprva Montreal nato pa Ottawa.

Leta 1867 je Kanada z zakonom o britanski Severni Ameriki postala zvezna država, ki jo je sestavljalo 5 provinc. Prvi ministrski predsednik in njen ustanovitelj je bil John A. Macdonald.

Po letu 1905 so nastajale nove province. Kanada se je od združitve uspešno uveljavljala navzven - bila je med ustanoviteljicami OZN in NATO. Nikoli pa ji ni uspelo odpraviti notranjih nasprotij med angleško in francosko govorečima deloma prebivalstva v provinci Quebec. Kanada kakršno poznamo danes, obstaja šele od leta 1949, ko so se prebivalci Nove Fundlandije s plebiscitom odločili za priključitev h kanadski federaciji. To pa je bila zadnja stopnja v procesu, ki je potekal več kot štiri stoletja.

Hrana

Kanadsko kuhinjo so izoblikovali domačini (Indijanci in Eskimi), katera je značilna po svoji počitniški namizni mešanice posušenega mesa in divjega riža, katera še danes ni pozabljena. Današnja Kanadska kuhinja je nastala s strani različnih ljudstev, ki danes živijo v Kanadi in so prišli iz vseh koncev sveta (Francija, Anglija, Škotska). Je pa Kanada razdeljena na regije in province, in vsaka zase imajo svoje tipične značilne jedi. Quebec je znan po svojih vinih, pridelavi jabolk, hrušk in sliv, jagnjetini, jabolčnim sokom.. Prebivalci so specialisti v pripravi rib, školjk in morskih sadežev. Za to območje lahko trdimo, da je značilna pita z morskimi sadeži, čeprav jih uživajo dobro znano klasične jedi. V Ontariu, zaradi svojega bogastva z vodo zelo dobro uspevajo sadni plodovi. Je pa tukaj znano tudi ledeno vino Arial. Grozdje namreč obirajo meseca februarja pri okoli -10°C. Britanska Kolumbija je bogata z lososom. Najdemo posušene, zamrznjene, dimljene in kot take, se jih lahko uporabi skozi vse leto. Mesto Vancouver nima dolgoletne kulinarične tradicije, takaj je čutiti prisotnost kulinarike z Zahoda in azijske kulinarične tradicije. Labrador, vzhodna Kanada. Prehrana temelji na ribah, kuhanih ali pečenih, ter sladice, ki so pripravljene iz divjih jagod. Skozi celo leto potekajo festivali, in na nobenemu ne manjka jagod, borovnic in ruma, po čemer je ta regija znana. Školjke, skuše, losos, rakovice in trska, so znani po vsem svetu. Tradicionalna kuhinja v Novi Škotski, je pita s piščancem in naribanim sirom, pašteta kuncev in klobase. Sladice so večinoma izdelane iz jagod, jabolk in divjega sadja. Alberta - Pečen fižol, meso na žaru, divji riž, ki spada v kulinarično tradicijo v regiji. Ena od značilnosti te regije je Prairie Oyster, koktail svežih jajc (Worcestershire omaka, pekoča omaka, sol in mlet črni poper) in se uporablja kot zdravilo za mačka. Manitoba - na meniju se bodo vedno znašli bizon, divjačina, ribe, divje sadje in žitarice. Tako kot povsod v Kanadi, so tudi tukaj svoj pečat pustili različni narodi. Winnipeg, danes večkulturno mesto, kjer lahko najdete japonski suši in italijanski sladoled. Nujno je treba poizkusiti kroglice, polnjene s krompirjem in sirom, z omako s kislo smetano, gosto juho, testeninami in klobaso.

Najbolj tipične jedi Kanade:

  • Poutine: pomfrit s skuto in sirovo omako.
  • Javorjev sirup: kaj bolj kanadskega kot sirup, narejen iz Javorja, kot simbol Kanade.
  • Pomfrit s ketčapom: Že samo ime na pove vse.
  • Losos: najbolj znan v Britanski Kolumbiji.
  • Ostrige: Kanadčani lahko uživajo ostrige 12 mesecev na leto.

In še bi lahko naštevali, saj je mešanica kultur pustila v Kanadi velik pečat, tudi v kuhinji.

Pijača

Kanada ima največjo površino za proizvodnjo vina v Okanagan Valley - Britanski Kolumbiji in Niagarski pokrajina v Ontariu. Posebnost je ledeno vino, katerih je Kanada največji proizvajalec na svetu. Kanadčani obožujejo pivo, zanimive so številne lokalne mikro pivovarne, katerih uporabljajo zanimive načine, z domiselnimi imeni in etiketami, ustvraijo ljubiteljem še dodaten motiv, da njihovo pivo tudi poizkusijo. Tukaj tudi ne moremo mimo kanadskega viskija in ruma seveda.

Nakupovanje

Uradna valuta je kanadski dolar (CAD). Za 1€ dobite cca 1,46 CAD. Vsi ceniki v Kanadi so napisani brez taks in raznih davov, zato boste najverjetneje plačali več, kot je izpisano na večini cenikov. Tako kot vse v Kanadi, se tudi tukaj pojavijo razlike v taksah in davkih, glede na regijo in seveda vplivajo na višino samih cen tudi mesta in posamezne destinacije.

Napitnine so tako v Kanadi kot v Ameriki skoraj čene obvezne. Ponekod znaša napitnina v višini 25% od zneska na računu. Barantanje je pri nakupovanju v Kanadi redkost, zato opustite to prakso. Tukaj je to povsem v nasprotju z vzhodnim svetom.

Gospodarstvo in ekonomija

Kanada v svetovnem merilu meri zelo visoko in je zelo spoštovana svetovna država. Je ena izmed svetovnih industrijskih velesil, ki temelji na naravnem bogastvu, poceni domači energiji in visoki kvaliteti izdelkov.

Energetsko bogastvo kot so premog, nafta, zemeljski plin in vodna sila, je temelj kanadskega gospodarstva. Med najpomembnejšimi panogami so letalska industrija, industrija prometnih sredstev ter visokotehnološka industrija. Kanada je ena največjih porabnic energije na prebivalca, saj si t lahko privošči zaradi velikih hidroenergetskih zmogljivosti, ki pokrivajo več kot dve tretjini potreb po električni energiji. Daleč najpomembnejši območji sta Ontario in Quebec. Avtomobilska industrija prispeva več kot četrtino vsega izvoza. Kanada je z naložbami v raziskovanju postala svetovna velesila v letalski industriji.

Kultura

Kanada je prikazala velik uspeh v pogajanjih med lastno kulturno in jezikovno raznolikostjo populacije po vsej državi. Država je v veliki meri urbana, ki temelji in je dom raznolike populacije. Kot je skupno z vsemi sosednjimi narodi, je nekaj rivalstva med Američani in Kanadčani, ki so lahko bolj očitna v Kanadi kot v Združenih državah Amerike. Kanadska kultura je izražena tudi skozi dela najbolj znanega slikarja Toma Thomson. Nacionalni simboli Kanade izvirajo iz narave in starodavnih Kanadskih plemen. Ko pa govorimo o nacionalnem športu Kanade, je pa na prvem mestu seveda hokej na ledu takoj za njim pa dosti majn poznai šport evropejcem, Lacrosse. To je šport podoben hokeju, tuakj se namesto palice uporablja kot nekakšna mreža na palici, in igra se na travi in ne na ledu.

Jezik

Uradni jezik je angleščina in francoščina. Vse komunikacije in storitve zvezne vlade, po morajo biti zakonu na voljo v obeh uradnih jezikih.

Izobraževanje

Izobraževanje v Kanadi , je v večjem delu javno zagotovljeno, financirano in nadzirano s strani zveznih, deželnih in lokalnih oblasti. Izobraževanja so v pokrajinski pristojnosti, učni načrt je prilagojen posamezni pokrajini. Izobraževanje v Kanadi je se na splošno delijo na osnovnošolskega, srednješolsko in višješolsko izobrazbo. V večini države je obvezno šolanje do 16. leta starosti. Tako kot regije, so tudi univerze tako razdeljene. Tako ima Kanada državne kot tudi privatne univerze. Spodaj je naštetih le nekaj izmed številnih. New Brunswick je najstarejša univerza v Kanadi, ustanovljena leta 1785.

Državne univerze razdeljne po številu študentov:

  • University of Toronto - Toronto
  • Université de Montréal - Motreal
  • Concordia University - Montreal
  • Athabasca University - Athabasca
  • University of British Columbia - Vancouver

Privatne univerze:

  • Fairleigh Dickinson University - Vancouver
  • Kingswood University - Sussex
  • Tyndale University College - Toronto

Delo

Kanada je na splošno zelo zaželjena destinacija za delo. Tujci, tudi Američai morajo za opravljanje dela v Kanadi pridobiti delovno vizo oz. dovoljenje za delo.

Poglej več na:

Varnost

Varnost in Kanada sta običajno prijatelja. Tudi v največjih mestih, ni večjega kriminala in zelo malo oseb je oboroženih, pa le to v skrajnih primerih in samo nekaterih predelih večjih mest. Nasilna kazniva dejanja niso običajna, tako kot smo to navajeni v večjih mestih južne sosede Amerike. Več kriminala je v zahodnih kot v vzhodnih provincah Kanade. Največja, tako rečeno so v Yukonu in Nanavutu. V zadnjih letih je bilo nakaj več streljanja v centru Toronta in Edmontona.

Veleposlaništvo Republike Slovenije 150 Metcalfe Street, Suite 2200 OTTAWA, ON, K2P 1P1

Telefon: (+1) 613 565 5781 Fax: (+1) 613 565 5783 E-naslov: vot(at)gov.si Dežurna številka za nujne primere: (+1) 613 565 5781 - int. 626

http://ottawa.veleposlanistvo.si

Zdravje

Tukaj ne boste naleteli na nič drugačne oblike bolezni kot drugod po Evropi. Za zravstvo je v Kanadi, tako kot vse drugo dobro poskrbljeno. Ker kot tujci nimamo zavarovanja, ki bi ga krilo zavarovnjne, ki ga plačujemo v Sloveniji, moramo poskrbeti za dodatno zdravstveno zavarovanje pred odhodom v Kanado. Saj že en sam prevoz v bolnišnico z rešilcem nas lahko stane do 1000€. V oddaljenih krajih, kjer je dostop z avtomobilom težji, stroški hitro narastejo tudi do 10.000€, zato morajo tudi domačini poskrbeti, da imajo urejeno dodatno zavarovanje za podobne primere. Kanada se zaveda težav s kajenjem v zaprtih prostorih, in je le to prepovedano, ponekod tudi na avtobusnih postajališčih in odprtih terasah.

Telekomunikacije

Komunikacijska infrastruktura Kanade je tisto, kar bi lahko pričakovali za industrializirano državo.

Telefon

Nacionalna klicna koda Kanade je +1 ali 001. Za klice iz Kanade pa utipkamo 011. Preko številke 911 stopimo v stik s policijo, reševalci, gasilci.

Prebivalci Kanade ob meji z ZDA imajo odlične mobilne in telekomunikacijske povezave, kar pomeni, da potniki niso nikoli prikrajšani od mednarodnega telefonskega klica domov, ali povezava WIFI oz. internet dostopne točke. Odvisno od ponudnika mobilne telefonije, je lahko pokritost s signalom CDMA ali GSM. Popotniki, ki želijo kupiti SIM kartice za GSM telefon je potrebno poiskati Rogers Wireless, Telus Mobility in Bell Mobility, kateri ponujajo vsesplošne dostopnosti.

Proti severu, kjer se boste popotnik znašli v prostranih in redko poseljenih deželah, odmislite telefosnke in internetne povezave. V severnih predelih Kanade, nad arktičnim krogom boste morda celo ugotovili, da satelitske naprave ne bodo delovale brez jasnega pogleda proti nebu.

Internet

Uporaba interneta je široko razširjena v Kanadi. Novodobna in vsesplošna Wi-Fi povezljivost je na voljo na številnih lokacijah v večjih mestih, včasih je dostop brezplačen in včasih proti plačilu. V večini kavaren boste našli dostop do Wi-Fi, v nekaj restavracijah in tudi hotelih ponujajo to storitev brezplačno. V večini primerov omrežja zahtevajo kodo, katero dobite pri osebju. Internet kavarne v večjih mestih, zaračunajo dostop do interneta med 1 do 3€ za eno uro..

Pošta

Vse poštne stotiteve tako kot v Sloveniji, Kanada ureja preko podjetja Canada Post, ki je v državni lasti, a v privatnih rokah kot franšize. Večino pošt obratuje med 6. in 17 uro. Tako kot v Ameriki kot in Evropi, ima tudi Kanada mednarodne tako imenovane hitre pošte kot so npr. TNR, UPS, DHL, ki so običajno zelo hitre in zanesljive ponudnice poštnih storitev. Če pošiljamo pošto iz Kanade v Slovenijo, nas bo to lahko stalo okrog 2€, oz raje povprašajmo na poštah oz. lokalnih trafikah.

Spoštujte običaje

Ker je Kanada tako rekoč razdeljena na dve jezikovni skupini, se tudi običaji in navade glede na lego in jezikovno razdeljenost razlikujejo. Odvisno je kje smo nastanjeni oz. kje vse so bomo gibali. Francoski Quebec se seveda razlikuje od npr. Angleškega Vancouvra, zato tudi tukaj ne moramo poslošiti navad za celotno Kanado.

Sami sebe pa prebivalci Kanade opisujejo kod prijazne, radodarne in nasmejane ljudi - usta od levega do desnega ušesa. Obožujejo vso hrano od ribjih jedi, slanine, ..., in hokeja tukaj ne smemo pozabiti.

Ker so inovativi in odprti ljudje, se v zadnjih letih borijo tudi za istospolne poroke in s tem še enkrat več dokazujejo in potrjujejo svoje vrednote.

Prihod na destinacijo

Zahteve za vstop

Slovenskim državljanom vizum ni potreben za turistična, poslovna in službena potovanja ter obiske do 6 mesecev. Za vstop v Kanado potrebujete veljaven potni list. Če mladoletna oseba potuje z enim staršem, potrebuje soglasje drugega starša (na soglasju morajo biti navedeni podatki o drugem staršu: naslov, telefonska številka, ime in priimek). Če gre za deljeno skrbništvo je dobro imeti dokumente o skrbništvu. Če potuje z otrokom tretja oseba, potem potrebujte pisno soglasje staršev oziroma zakonitega skrbnika, da ste v tem času lahko otrokov skrbnik. Če otrok potuje sam, potrebuje soglasje staršev. Pri skupinskem potovanju (npr. z razredom) so pogoji isti kot pri potovanju s tretjo osebo. Soglasje staršev mora biti napisano v angleškem jeziku, overjeno, vsebovati pa mora kontaktne informacije staršev oz. zakonitih skrbnikov. Priporočamo, da si pred potovanjem pridobite potovalno in zdravstveno zavarovanje. Preverite, ali obstajajo kakšne omejitve in ali vaša zavarovalna polica krije vse storitve, ki bi jih želeli uporabiti.

Z letalom

Dostop z letalom je možen na več mednarodnih letališč po državi. Najlažje je, da najprej izberemo destinacijo in se nato odločimo za letalskega prevoznika in letališče.

Spodaj našteta samo nekatera izmed številnih mednarodnih letališč Kanade:

  • Toronto Pearson International Airport
  • Vancouver International Airport
  • Calgary International Airport
  • Montréal-Pierre Elliott Trudeau International Airport
  • Edmonton International Airport
  • Ottawa Macdonald-Cartier International Airport
  • Halifax Stanfield International Airport
  • Winnipeg James Armstrong Richardson International Airport
  • Billy Bishop Toronto City Airport
  • Victoria International Airport Victoria
  • St. John's International Airport
  • Kelowna International Airport
  • Québec City Jean Lesage International Airport

Z avtobusom

Avtobusne povezave so z južno sosedo Ameriko dobre in dnevno zagotovljene na številnih relacija npr. Montreal – New York, Toronto – New York, Vancouver – Seattle. Poleg lokalnih prevoznikov, je Greyhound Canada ponudnik avtobusnih prevozov po večini države. Kar potrebujete so pač dokumenti, ki jih Kanada zahteva za tuje državljane.

Z avtom

Cestne povezave so med Kanado in Ameriko več kot odlične. Ker je Kanada na južnem delu gosto poseljen, so cestne povezave odlično urejene. Zna pa zaradi tega nastati gneča, na številnih mejnih prehodih, zato pričakujte zastoje, še posebej če boste potovali v Kanado v visoki sezoni. Bodite pozorni tudi na avtomobilsko zavarovanje, če boste avto najemali v Ameriki. Preverite zavarovanje in povprašajte ali krije zavarovanje tudi vse morebite stroške tudi v Kanadi.

Z vlakom

Prav tako kot z avtomobilom, avtobusom, enako velja za povezave med Kanado in Ameriko. Samo izberite destinaccijo, hop na vlak in že smo v Kanadi.

Z ladjo

Z ladjo lahko v Kanado priplujemo, načeloma s čezoceansko ladjo, malo težje pa pripeljemo s seboj tudi avtomobil. Tega bi morali vsaj mesec pred našim prihodom poslati, po tovorni-kontejnerski povezavi.

Transport po destinaciji

Letalo

Številni notranji leti in mnoga letališča po državi, nam omogočajo hiter in nemoten dostop do skoraj vseh regij in mest.

Vlak

Kanada ima dve čezcelinski progi. Potekata po južnih delih države od Atlantske obale prek Montreala, Winnipega, Regine, Calgaryja oz. Edmontona do pristanišča Vancouver.

Avto

V vzhodnem delu države so ceste zelo goste in sama povezave med mesti in kraji ni omejena, v redko poseljenih severnih delih pa so ceste maloštevilne in večinoma makadamske. Za najem avtomobila je v povprečju potrebno biti star nad 25 let in cene so primerljive z najemom drugod po svetu.

Avtobus

Kanada ima zelo dobro organizirano avtobusno povezavo med posameznimi, večjimi in manjšimi kraji in mesti. Še najbolj nefrekvente povezave, imajo vsaj 1 avtobus dnevno. Vse destinacije imajo urejeno dnevno število prevozov, glede na povpraševanje.

Taxi

Taksi službe so v Kanadi licencirane s strani lokalnih skupnosti, a so v večini privsatizirane. V posameznih mestih, je tako kot po vsem svetu dobro poskrbljeno. Cene taksi voženj se v Kanadi razlikujejo od mesta do mesta. Na km prevožene poti bomo plačali od 1€, pa tja do 2€, verejtno ponekod tudi do 3€. Pri tem, pa moramo računati še na startnino.

Kolo

Ker so razdalje med posameznimi mesti velike, vam svetujemo, da se za kolo odločite za oglede mest. Če pa ste kolesarski navdušenci, pa se lahko podate na dolge ture med posameznimi destinacijami. V nekaterih regijah, okrajih, mestih je obvezna tudi čelada, za mlajše od 18 let pa povsod po državi.

Spanje in namestitev

Prenočišča v Kanadi se bistveno razlikujejo v ceni, soodvisno od časa in kraja bivanja. V večini mest in številnih turističnih območjih, lahko pričakujete cene od 100 kanadski dolarjev navzgor - na sobo. Zmeraj vpršajte ali je vštet 15% davek, kateri lahko osnovno ceno zviša.

Hoteli

Hoteli so sestavni del zgodovine Kanade, in eni najbolj znanih znamenitosti. The Canadian Railway Hotels so veriga hotelov, ki so bili zgrajeni v začetku leta 1900, v večjih mesti Kanade (Toronto, Otawwa, Montreal, Quebec, Edmonton, Calgary,...) Večina njih še vedno obratuje, in bomo za nočitve v teh hotelih odšteli od 100-400€ na noč za sobo. Spet je vse odvisno od kraja in letnega časa. Če že ne bivamo v enemu izmed teh hotelov, se nam bo izplačalo videti vsaj avle in restavracije te izjemne kanadske arhitekture.

Hostli

So odlična izbira in kot celotna Kanada imajo tudi hostli zelo visok standard. Cene skupnih prenočišč se gibljeo med 15 in 40€, v zasebnih pa 30-60€ na noč.

Kampiranje

V Kanadi obstaja veliko število kampov. Od zasebnih do državnih kampov v nacionalnih in pokrajinskih parkih, kjer so skoraj vedno urejeni in na splošno zelo lepi. Skoraj vsako mesto Kanade imajo urejen vsaj prostor za kampiranje, toda glede posebnosti Kanadskega podnebja, le ti obratujejo sezonsko.

Nadredna destinacija