Jeruzalem

Iz wiki.potnik.si

Skoči na: navigacija, iskanje

Jeruzalem je starodavno svetopisemsko in tradicionalno mesto. Ni ga človeka na tem planetu, ki ne bi poznal legendarnega mesta Jeruzalem. Jeruzalem je bližnjevzhodno mesto, ki je glavno mesto Izraela in je zelo pomembno za tri religije, za judovstvo, krščanstvo in islam. Poznano je tudi pod imenom Davidovo mesto in Sion. Jeruzalem se nahaja v današnjem Izraelu, na vzhodnih pobočjih Judejskega višavja, med Sredozemljem in Mrtvim morjem.

Fotogalerija znamenitosti

Pomoč:Nalaganje slik

Potopisi

+ Dodaj svoj potopis

Najboljši potopisi bodo nagrajeni in objavljeni v najbolj brani slovenski potovalni e-reviji Potnik.si


Video turistični vodnik

Dolžina: 14 minut 59 sekund

Jezik: Angleščina

Za ogled na celotnem zaslonu kliknite na videu gumb [ ] skrajno desno spodaj.

Turistične destinacije in znamenitosti

Glavne atrakcije

  1. Herzlova gora in Spomenik žrtvam holokavsta Yad Vashem: Herzlova gora, Har Herzl, tudi Har HaZikaron (dobesedno »Gora spomina«), je nacionalno pokopališče v Izraelu na zahodni strani Jeruzalema, imenovano po Theodorju Herzlu, ustanovitelju modernega političnega sionizma. Herzlov grob leži na vrhu hriba. Yad Vashem, spomenik žrtvam holokavsta, leži na zahodnem delu pokopališča.
  2. Staro mestno jedro: Staro mestno jedro sestavljajo štiri četrti: krščanska, muslimanska, judovska in armenska – Armenci so namreč tu našli zatočišče po turškem genocidu v letih 1915–1923 –, ki se med seboj razlikujejo kot noč in dan: po imenih ulic, prebivalcih in njihovih opravah, utripu in seveda verski tradiciji.
  3. Izraelski muzej: Izraelski muzej v Jeruzalemu je osrednji in glavni izraelski narodni muzej. Muzej so v Jeruzalemu ustanovili leta 1965. Muzej pa se nahaja na hribu v okrožju Givat Ram v osrednjem delu Jeruzalema. Površina muzeja je skoraj 50.000 m², letno pa ga obišče okrog 800.000 obiskovalcev. Muzej v Jeruzalemu je znan po največji zbirki eksponatov, ki so povezani z Izraelom in Judi na svetu. Najbolj znan eksponat, ki ga je možno najti v muzeju so Kumranski rokopisi. V arheološkem delu muzeja pa si je možno ogledat veliko predmetov, ki so bili najdeni v Masadi.
  4. Grič Golgota: Grič Golgota se nahaja zunaj mestnega obzidja Jeruzalema. Na Golgoti so križali Jezusa Kristusa, po smrti na križu pa so ga pokopali v grobnici v neposredni bližini. V letih 326 – 335 je cesar Konstantin I. Veliki na mestu kjer bi naj bil grob Jezusa Kristusa dal postaviti Baziliko Svetega groba (Božjega groba). V Baziliki sami je možno videti veliko kamnov, ki bi naj bili ostanek griča Golgote.
  5. Zahodni zid (zid žalovanja): Zid žalovanja (tudi Zid objokovanja; hebrejsko HaKotel HaMa'aravi je del zunanjega dela obzidja porušenega Jeruzalemskega templja. Natančneje so to ostanki 2.templja, ki je bil nadgrajen okrog leta 19 pr. n. št. z strani Heroda Velikega, začetki gradnje 2.templja pa datirajo v leto 516 pr. n. št., 70 let po zrušenju prvega templja, ki ga je zgradil Salomon in se tudi imenuje Salomonov tempelj. Leta 70 n.š. v času prvih Rimsko-Židovskih vojn, je bil 2. tempelj pravtako kot prvi popolnoma zrušen, tokrat z strani rimske vojske, vendar pa je Zahodni zid templja oz., kot se danes imenuje Zid žalovanja ostal. Judje vrednotijo ta zid kot najsvetejši verski objekt judovstva. Ženski in moški del pristopa do zidu sta strogo ločena
  6. Ezekielov tunel: Ezekielov tunel je predor, ki so ga izkopali pod Davidovim mestom v Jeruzalemu v letu 701 pred našim štetjem, v času vladanja Judovskega kraljestva Ezekiel. Predor je prav tako omenjen v Svetem pismu, v drugi knjigi kraljev. Posebnost predora je, da se lahko skozi tunel sprehodi vsakdo, ki ima željo. Tunel je bil zasnovan kot vodovodni tunel za oskrbo Jeruzalema z vodo v času asirskih obleganj. Dolžina predora je 533 metrov . Predor vodi vodo od izvira Gihona do mesta zajetja vode Siloamu.

Muzeji

  1. Spomenik žrtvam holokavsta Yad Vashem
  2. Izraelski muzej
  3. Muzej Davidovega stolpa
  4. Muzej Biblijskih dežel
  5. Muzej Manachem
  6. Bloomfield-ov znanstveni muzej

Parki

Skriti kotički

Izleti v okolici destinacije

  • CEZAREJA - HAIFA - NAZARET - TIBERIJA

Ogled stare rimske prestolnice Cezareje, rezidence Poncija Pilata. Kjer se nahaja Rimsko gledališče, akvadukt in ostanki križarskega mesta. Ogled mesta Haife, najlepšega mesta v današnjem Izraelu, ki je grajen na obronku gore Karmel in kjer se nahajajo prelepi Bahajski vrtovi ter obvezen vzpon na goro Karmel - mesto preroka Izaije, od koder je lep pogled na haifski zaliv. V bližini se nahaja Galilejsko jezero, in mesto Nazareta, kjer se nahja Bazilika Oznanjenja. TIBERIJA - KAFERNAUM - TAB GHA - JARDENI T - KANA GALILE JSKA - TIBERIJA Kafernaum, ki je znano kot Kristusovo mesto, se nahaja ena najzgodnejših in najlepše ohranjenih galilejskih sinagog. V bližini se nahaja gora Blagrov, s katere je Kristus razglasil novo zakonodajo svojega kraljestva, izpred svetišča pa je čudovit razgled po vsem Tiberijskem jezeru, eden najlepših prizorov v Galileji. Ob vznožju vzpetine leži Tabgha, kjer se nahaja svetišče pomnožitve kruha. Genezaretsko jezero, kjer se nahaja kraj Jardenita, mesto Kristusovega krsta, kjer se izliva reka Jordan v Galilejsko morje. Kane Galilejske, v kateri se hrani spomin na Kristusov prvi čudež, ko je v času poroke pretvoril vodo v vino.

  • TIBERIJA - DOLINA JORDANA - Jeruzalem/Betlehem

Kraj Bet Shean, kjer se nahajajo ostanki grško-rimskega mesteca z odlično ohranjenim rimskim gledališčem. Nato mesto Bet Alfa, kjer si je možno ogledati talne mozaike iz 6. stoletja. V bližini se nahaja oaza narodnega parka pod goro Gilboo, Mesto Jeruzalem, izraelska prestolnica z večtisočletno zgodovino, ki leži na planoti Judejskega višavja.

  • JERUZALEM

Obvezen ogleda starega dela Jeruzalema - vse štiri dele mesta: judovski, muslimanski, krščanski in armenski. Obvezen sprehod po Via Dolorosi - poti Jezusovega križanja in bazarju arabskega predela starega mesta. Potrebo si je ogledati tri najsvetejša mesta treh ver: Kupolo na skali - zlato mošejo, najlepšo jeruzalemsko mošejo v osrčju starega mesta, ki je dobila ime po veliki skali sredi mošeje (zunanjščina). Ta skala je temelj prepričanja, da je Jeruzalem sveto mesto, Zid žalovanja, ker so Judje že v davnih časih ob njem objokovali porušenje templja in izgon. Zdaj vtikajo v špranje med kamni listke, na katere zapišejo svojo molitev ali ime tistega za katerega molijo. Cerkev Božjega groba, ki je posvečena Jezusovi smrti in ponovnemu vstajenju. Mestna četrt Cardo - prenovljeni judovski del mesta, Lithostrotos - kamniti tlak trdnjave Antonije, kjer je bil Kristus obsojen in cerkev sv. Ane, kjer naj bi bila po izročilu rojena Marija. Obvezno se je potrebno povzpeti na Oljsko goro, ki se dviga nad starim mestnim jedrom in od koder je lep pogled na Jeruzalem. Svetišče Gospodovega joka (Dominus Flevit), kjer je Jezus jokal za prihodnost Jeruzalema. Getsemanski vrtovi, kjer je bil Jezus aretiran in si ogledali cerkev Agonije oz. baziliko Narodov.

  • JERUZALEM - BETLEHEM

Obiski Jezusovega rojstnega mesta, Betlehem. Ogled cerkve Kristusovega rojstva.

  • JERUZALEM (KUMRAN - MASADA - MRTVO MORJE)

Ogled obale Mrtvega morja. Obisk Kumrana, center sekte Esenov, kjer so našli slavne kumranske rokopise, najstarejši zapiski stare zaveze. V bližini se nahaja trdnjava iz Herodovih časov na Masadi. Danes Masada pomeni simbol judovske neodvisnosti, svobode in junaštva. Tu se je 2000 let ohranilo skorajda vse; cisterne za vodo, skladišča, Rimska kopel, Herodove palače. V Mrtvem morju se je možno okopati, ki leži približno 400 m pod morsko gladino sredozemskega morja in vsebuje 33% soli. Tako je to najbolj slano morje, na katerem bomo lahko kar lebdeli. V bližini Mrtvega morja se nahaja tovarna kozmetike, kjer iz mineralov blata Mrtvega morja izdelujejo zelo cenjene izdelke.

Aktivnosti

Zemljevidi in geografija

Zemljevid

Zemljevid Jeruzalema

Dinamični zemljevidi

Območja

Jeruzalem je zelo veliko mesto, ki ga lahko razdelimo na nekaj okrožij.

  • Staro mestno jedro: je omejeno z obzidjem in je sveto mesto za Jude, Kristjane in Muslimane. Staro mestno jedro je pod UNESCO-vo zaščito kulturne dediščine.
  • Zahodni Jeruzalem: je judovsko – izraelski del mesta, znan tudi pod imenom Novi Jeruzalem in je del Jeruzalema od leta 1948. Ta del Jeruzalema je poslovno središče mesta.
  • Vzhodni Jeruzalem: v tem delu Jeruzalema je ozemlje, ki si ga je Izrael prisvojil med šestdnevno vojno leta 1967. V tem delu Jeruzalema živi približno 200.000 Judov in je tudi dom večine Jeruzalemskih muslimanov in kristjanov, ki jih je skupaj približno 250.000 ljudi.
  • Me'a Shearim: to pa je območje Jeruzalema, v katerem živijo pretežno ultra-ortodoksni ljudje. Njihova značilnost je, da so skromno oblečeni in ta predel Jeruzalema izgleda kot staro Poljsko mesto v letu 1800.
  • V zahodnem delu Jeruzalema živi tudi zelo veliko nemško govorečega prebivalstva. Mestna četrt se nahaja jugovzhodno od centra mesta. To je čudovit kraj za pitje kave in jesti hrano v številnih lokalih in restavracijah. Še posebej veliko jih je na glavni ulici Emek Refa'im. V tej mestni četrti je angleški jezik veliko bolj pogost, kot hebrejščina.
  • Bak'a se nahaja na Zahodnem delu Jeruzalema. Njena posebnost pa je, da ima ta mestna četrt Jeruzalema zelo lepe stare arabske hiše, ki stojijo poleg modernejših, sodobnejših stavb. V tej mestni četrti Jeruzalema živijo pretežno angleško govoreči Izraelci.
  • Ein Kerem je relativno mirna soseska v Zahodnem Jeruzalemu, ki še vedno ohranja vaško vzdušje. Soseska je obdana z slikovitimi gričevji na katerih rastejo oljke in ciprese. Ta del Jeruzalema je dom številnih kiparjev in umetnikov, ki so odpri svoje galerije. V tem delu mesta je zgrajenih tudi cerkva, ker so ljudje menili, da je tam rojstna hiša Janeza Krstnika. Pred letom 1948 je bila soseska arabsko naselje, ki se je imenovala Ayn Karin, še pred tem pa je bila soseska judovska vas z imenom Beit HaKerem.

Vreme in klima

Poletja so v Jeruzalemu zelo topla in sušna. Medtem, ko so zime v Jeruzalemu mile in deževne. V poletnih mesecih v Jeruzalemu piha vroč puščavski veter, najpogosteje pa spomladi in v jesenskih mesecih. Povprečna temperatura v Jeruzalemu poletji je 30 stopinj Celzija. Medtem, ko je zima zelo mila z zelo veliko padavinami. Povprečna temperatura pozimi je v Jeruzalemu okrog 13 stopinj Celzija. Povprečno v Jeruzalemu čez celo leto pade 24 centimetrov dežja, snežna odeja pa je zelo redka.

Kdaj obiskati

Jeruzalem je najbolj obiskati spomladi in v jesen. Saj so temperature ozračja še znosne. Poletji pa se zaradi zelo visokih temperatur priporoča piti zelo veliko vode in obvezno je pokrivalo za glavo.

Zgodovina

Zaradi ugodne lege je bilo na področju današnjega Jeruzalema že okrog leta 3000 pred našim štetjem naselje z imenom Urusalim, kar naj bi pomenilo "ustanova boga Salima" ("um " ali "jeru" je pomenilo ustanovitev, "Salem" pa je bilo ime amorejskega božanstva). Prve omembe mesta Urusalim najdemo na tablicah iz El Amarne (16. st. pr. n. š.). Njegovi prebivalci so pripadali plemenu Jebusejcev. Zgodovina sledi takole: Kralj David leta 1006 pr.n.š. zavzame mesto in vanj iz Hebrona preseli svoj dvor. Sem prinesejo tudi skrinjo zaveze. Jeruzalem tako postane politično in versko središče. Davidov sin Salomon mesto razširi in začne okrog leta 950 pr.n.š. graditi prvi tempelj, Jahvejevo svetišče, kamor kasneje prenesejo skrinjo zaveze. Po Salomonovi smrti (okoli leta 931 pr.n.š.) se kraljestvo razcepi na dva dela: na severni ali Izrael in južni ali Juda del. S tem Jeruzalem ostane prestolnica le še južnega dela kraljestva. Okoli leta 586 pr.n.š. mesto zasede babilonski kralj Nebukadnesar, ki poruši tempelj in mesto, prebivalce pa odvede v babilonsko sužnost. Po pol stoletnem pregnanstvu, po padcu babilonskega kraljestva, jim perzijski kralj Kir dovoli vrnitev. Med leti 525 in 520 pr.n.š. gradijo nov tempelj in obnovijo staro obzidje. Leta 331 pr.n.š. mesto osvoji Aleksander Veliki in ga poskuša helenizirati. Po njegovi smrti leta 323 pr.n.š. priključijo Judejo Ptolomejevemu Egiptu. Leta 63 pr.n.š. pride Judeja pod nadzor selevkidske Sirije, ki se trideset let pozneje, po zmagi Hasmonejcev, konča. Potem ko je bil oskrunjen s strani Selevkidov, je tempelj ponovno posvečen. Leta 63 pr.n.š. Rimljani pod vodstvom Pompeja osvojijo mesto in začne se rimsko obdobje, ki je pustilo mestu močan pečat. Rimski senat leta 40 pr.n.š. imenuje Heroda za kralja Judeje, kateri vlada vse do smrti leta 4 pr.n.š. . Herod (Veliki) je bil krut vladar, a obenem velik graditelj. Ustanovil je pristaniško mesto Cezarejo, zgradil mogočne utrdbe na Masadi ter začel leta 20 pr.n.š. z obnovo in razširitvijo jeruzalemskega templja. Po njegovi smrti ga za deset let (do leta 6 n.š. ) nasledi njegov sin Arhelaj, ki pa ga zaradi njegove samovolje in okrutne vladavine cesar Avgust odstavi in izžene v Galijo. Judeja postane ena izmed provinc rimskega cesarstva, ki jo upravlja rimski uradnik (prokurator). Najbolj znan prokurator je prav gotovo Poncij Pilat (26 - 36 n.š. ), ki je opravljal svojo dolžnost v času Kristusovega križanja. Nasilje in zlorabe prokuratorjev so leta 66 vodile v judovsko vstajo, ki sta jo prišla zadušit eden najboljših rimskih generalov in njegov sin Tit (Znan je njegov slavolok v Rimu, ki prikazuje osvojitev Jeruzalema.). Kasneje sta oba postala rimska cesarja. Leta 70 je Tit z vojsko 65000 mož osvojil Jeruzalem, ob tem pa je bil porušen tudi tempelj, od katerega se je do današnjih dni ohranilo le malo ostankov. Ohranjen je le del zidu, ki je podpiral ploščad templja. Ti ostanki pa so za jude nekaj najsvetejšega in se imenujejo Zid objokovanja ali žalovanja, kjer judje še dandanes žalujejo za porušenim templjem. Zaradi prebujanja narodne zavesti pri Judih ukaže cesar Hadrijan leta 132 popolno porušitev mesta. Na tem mestu potem zgradijo novo mesto, ki ga poimenujejo Aelia Capitolina. To vodi v drugo judovsko vstajo, ki pa je neuspešna. Judom se prepove vstop v mesto. Z kristjanom naklonjenega cesarja Konstantina (Vzhodno rimsko cesarstvo) se začne zidanje cerkva na krajih, ki so povezani s Kristusom. Leta 614 vdrejo v Palestino Perzijci, ki so do kristjanov izrazito sovražno razpoloženi. Po nekaj letih so se prisiljeni umakniti Arabcem, ki na svoji poti širjenja islama pridejo tudi v te kraje. Nasprotno od Perzijcev pa si Arabci do kristjanov dokaj strpni. V letih 688-691 zgradijo na mestu porušenega templja veličastno, s pozlačeno kupolo pokrito Omarjevo mošejo, za katero muslimani verjamejo, da se je prerok Mohamed prav s tega mesta povzpel v nebesa. Leta 1099 mesto osvojijo križarji, vendar so ga po skoraj devetdesetih letih zaradi zmage Saladina prisiljeni zapustiti. Leta 1517 pride mesto pod otomansko (turško) oblast, ki traja vse do konca prve svetovne vojne. V 16. stoletju ukaže sultan Sulejman Veličastni zgraditi in utrditi obzidje, ki še danes obkroža Staro mesto. Po Sulejmanovi smrti se začne počasna stagnacija mesta. Leta 1856 tedanji sultan izda edikt, s katerim so tolerirane vse religije. To ima za posledico ponovno priseljevanje kristjanov in tudi Judov, ki se pretežno naseljujejo na področje Zahodnega Jeruzalema. Po prvi svetovni vojni, ki jo Turki izgubijo, se konča tudi njihovo vladanje v Palestini. Mandat nad Palestino je zaupan Britancem, ki so bili na zmagoviti strani. Leta 1948 Izraelci razglasijo državo Izrael, ki pa je Arabci ne priznajo in jo zato napadejo. Izraelci se uspešno branijo, mesto pa postane razdeljeno med Jordance (Stari in Vzhodni Jeruzalem) in Izraelce (Zahodni Jeruzalem). Leta 1967 izbruhne nova arabsko-izraelska vojna, v kateri Izraelci osvojijo celotno mesto. Očitno je, da je mesto Jeruzalem zelo priljubljeno, saj ga tako Izraelci kot Palestinci razglašajo za glavno mesto svoje države oziroma bodoče države.

Hrana

V Jeruzalemu je možno najti hrano iz vseh koncev sveta, raznoraznih kultur in okusov. V Jeruzalemu je se najde tako hrana iz Evrope, Etiopije, Mediterana in Bližnjega vzhoda. Vsepovsod v Jeruzalemu pa je možno najti t.i. Falafel stojnice, kjer ponujajo raznorazno hrano za zelo nizko ceno. Najboljše restavracije pa so tiste, ki jih obiskujejo domačini (torej tiste, v katerih govorijo gostje hebrejsko). V Jeruzalemu je možno na vsakem vogalu najti lokalno hrano »košer«. Vendar je potrebno biti previden pri izbiri restavracije, vedno je potrebno preverit, ali imajo gostinci Kashrut certifikat. Če ga nimajo javno obešenega pred restavracijo in ga osebje ne pokaže je bolje obiskati drugo restavracijo. Kashrut certifikate izdajajo vsake tri mesece. Certifikati pa so obvezno ožigosani z znakom »Basari« (meso) in »Halavi« (mlečni izdelki).

Košer sestavine niso iste kot vegetarijanske temveč so pridobljene po posebnih judovskih predpisih in običajih. Pojem »pareve« označuje sestavine pridobljene na podoben način kot za vegane. Vsa hrana, ki se proizvaja, je podvržena strogim predpisom (Kashrut), vse je kontrolirano in strogo definirano. Vsaka sestavina, ki ima oznako »košer« mora imeti certifikat podjetja kjer je bila hrana pripravljena. Vsa podjetja za predelavo hrane »košer« so pod okriljem rabina, ki ima kontrolo nad celotno proizvodnjo. Hrana pa je pridobljena na način, ki zagotavlja maksimalno možno čistost po naravni poti. Tukaj je edina podobnost z vegetarijanskimi principi in celo več kot to.

Pridobivanje »košer« hrane: procedura pridobivanja takšne hrane je zelo specifična; uporablja se lahko le sladkor pridobljen iz sladkornega trsa, ki je bil predhodno filtriran skozi ogljeni filter ter preko mikrofiltra iz kostne moke. Sladkor je tako popolnoma bel in brez primesi. Kostna moka in koža živali se ne sklepa kot prehrana ali sestavine v prehrani. Da bi zagotovili zelo strogim predpisom, obstajajo posebni košer obrati primarnih sestavin. Pri klavnicah ne obstajajo linijske proizvodnje, temveč je vse meso pridobljeno na individualni ravni ter ročno predelano v prisotnosti rabina. Zaradi tega je ta proces seveda redkejši in počasnejši. Ribe smatrajo kot ne-mesno živilo, so »pareve« in se prodajajo kot ne-mesni proizvodi. Želatina se pridobiva iz ribjih kosti ali pa je rastlinskega izvora. Siri se lahko uživajo le, če so narejeni pod »košer« nadzorom. To pomeni, da je sir pridobljen iz mleka »košer« rejene krave. Če kruhu ali pecivu dodajo mleko, mora le-to imeti certifikat »košer«. Celo kvas mora imeti ta certifikat.

Aditivi in emulgatorji: to je posebna težava v proizvodnji »košer« hrane ter njihovega pridobivanja. Sestavine kot so natrijev kazeinat, ki se pridobivajo iz mleka, lahko služijo kot močan emulgator. Ker imajo aditiv za mlečni proizvod, se ne sme uporabljati pri mesu in mesnih proizvodih. Ker so emulgatorji tako strogo nadzorovani in podvrženi izredni kontroli, jih v svoji hrani uporabljajo izredno malo.

Kaj vse je prepovedano: prepovedan je proizvodnja kruha z dodatki mleka in mlečnih sestavin. Izjema velja za poseben kruh, ki se pripravlja le za posebne priložnosti. Prepovedano je ptičje meso, ker le to prenaša hude bolezni, školjke lahko vsebujejo parazite in strupe, svinjina pa prenaša trihinelozo. Sadje se sme jesti le iz drevesa mlajšega kot 4 leta. Kri zaklanih živali pa se mora popolnoma izpustiti - za to uporabljajo posebne nože. Tudi Med Judi je nekoliko dvomov okoli tega, ali so predpisi o hrani v skladu s Toro, ki ima svoje razloge in pojasnila prav za vsako vprašanje in dvom. Vsekakor pa zaradi uporabe zdravih sestavin, okolju in živalim prijazno pridobljenega mesa ter izredne kontrole, »košer« hrana spada med bolj zdravo prehrano in sestavine na tržišču. Prav zaradi naštetega McDonalds nima košer certifikata.

Pijača

V Jeruzalem obstaja zelo veliko načinov za zabavo in nočno življenje. Ponavadi je pred raznoraznimi klubi zelo velika gneča, zato je zelo dobro imeti kakšnega »znanega«, ki lahko omogoči hiter vstop v kljub. Najboljši klubi so v Zahodnem Jeruzalemu. In sicer:

  • Artel Jazz Club (se nahaja na Heleni Hamalka 9). Kot že ime samo pové, je to klub z jazz glasbo. V klubu imajo vsak večer ob 22:00 uri jazz koncert v živo. Gostje pa lahko koristijo tudi brezplačen WiFi.
  • Haoman 17 (se nahaja na naslovu Rachov Haoman #17, Talpiyot Industrial Area), odprt je v torek in v petek. Klub odprejo okrog 12:00 opoldan, zaprejo pa ga, ko gredo domov zadnji gostje. Haoman je eden izmed najboljših klubov na svetu, saj gosti najboljše DJ-je z vsega sveta.
  • The Cassette (se nahaja na naslovu 1 Horkenous St). Odprt je od nedelje četrtka od 20:00 do 4:00, v petek od 21:00 do 4:00, v soboto pa od 20:00 do 4:00. V klubu pa predvajajo večino elektronsko glasbo.
  • Uganda (se nahaja na naslovu Aristobolus 4),
  • Ha-Tipa (se nahaja na naslovu Hadekel 2). V tem majhnem pub-u bi naj imeli zelo poceni alkoholne pijače, vrtijo zelo dobro glasbo in obiskovalci si lahko ogledajo galerijo slik

Nakupovanje

V Jeruzalemu so zelo popularne majice z napisom Jeruzalem vseh oblik, barv in pogosto je na majicah natisnjen tudi judovski humor. Nakupovanje v Jeruzalemu je možno skoraj na vsakem vogalu in kritem kotičku. Največ prodajalen pa se najde na trgih v starem mestnem jedru, kjer je mogoče kupiti skoraj vse. Tako kot v vseh »arabskih« državah je potrebno tudi v Jeruzalemu o ceni barantati. V Jeruzalemu je možno kupiti vse vrste unikatnih daril od nakita, posteljnih prevlek, kipov in do začimb. Še posebej zanimiva je Židovska četrt v Jeruzalemu, ki se imenuje Mea Shearim. Zunaj mestnega obzidja Jeruzalema se nahaja tudi nakupovalna ulica Yehuda in zunaj starega mestnega obzidja Jeruzalema je nakupovalna ulica Mamilla Mall. V teh dveh nakupovalnih ulicah prodajejo tudi zelo dobro hrano.

Kultura

Čeprav je mesto Jeruzalem znano predvsem po verskem pomenu, v Jeruzalemu živi tudi zelo veliko različnih umetnikov in obstaja zelo veliko kulturnih prizorišč. Izraelski muzej privablja letno skoraj milijon obiskovalcev. Izraelski muzej se nahaja na površini 81.000 m2 in ga sestavlja več zgradb. V njem pa je možno najti raznorazne razstave in obsežne zbirke judovske, izraelske in evropske umetnosti ter razstavo arheoloških najdb. Prav tako si je možno ogledati razstavljene Mrtvomorske rokopise, ki so jih odkrili sredi 20. Stoletja v Qumranovi votlini blizu Mrtvega morja. Poleg Izraelskega muzeja se nahaja muzej Biblijskih dežel in Nacionalni kampus za arheologijo Izraela. Na zahodnem roku mesta se nahaja nacionalno pokopališče, v bližini Jeruzalemskega gozda na gori Herzl. Na zahodnem podaljšku gore Herzl se nahaja spomenik žrtvam holokavsta. Jeruzalemski simfonični orkester je bil ustanovljen leta 1940 in je gostoval že po vsem svetu. Internacionalni konvencijski center se nahaja v bližini vhoda v mestno izraelsko filharmonijo (Binyanei Hauma). Jeruzalem premore tudi kar nekaj kinotek, največji kino center se imenuje Gerard Behar Center in se nahaja v središču Jeruzalema. V Jeruzalemu so leta 2006 odprli 38 km (24 milj) dolgo pohodniško pot. Po tej pohodniški poti si je možno ogledat zelo veliko kulturnih znamenitosti in nacionalnih parkov v Jeruzalemu in njegovi okolici.

Festivali in dogodki

V Jeruzalemu poteka tudi vsako leto festival, ki gosti veliko domačih in znanih tujih nastopajočih (večino glasbenikov). Festival poteka vsako leto, že od leta 1961. Sam festival pa obiskovalcem omogoča ogled koncertov, gledaliških predstav, uličnih gledališč. V teatru Jeruzalem gostijo več kot 150 koncertov letno, ter gledališče in plesne predstave z domačimi in tujimi nastopajočimi. Zelo veliko raznoraznih kulturnih dogodkov se odvija tudi na stari železniški postaji Jeruzalema. Prav tako v Jeruzalemu vsako leto poteka filmski festival, da katerem predvajajo domače izraelske in mednarodne filme.

Jezik

V zahodnem Jeruzalemu je uradni jezik hebrejščina, v vzhodnem Jeruzalemu pa je uradni jezik arabščina. Vendar večina prebivalcev Jeruzalema govori tudi angleško. Največ prebivalec Jeruzalema govori angleško na tistih področjih, ki jih največ obiščejo turisti, predvsem v starem delu Jeruzalema. Četudi turist v prvem poizkusu ne najde nikogar, ki govori angleško, je vedno nekdo od domačinov v bližini, ki govori angleško. Tako Palestinci, kot tudi Izraelci so vedno pripravljeni na prijazen način pomagati turistom. Jeruzalem je zelo multikulturno mesto. V njem se lahko najde ljudi, ki govorijo jidiš (v angleščini Yiddish), to so skrajno ortodoksne skupine ljudi. V Jeruzalemu se najde tudi Jude, ki govorijo nizozemsko in špansko. Prav tako v Jeruzalemu živi večje število ruskih priseljencev, ki imajo izraelske korenine, ki govorijo ruski jezik.

Izobraževanje

V Jeruzalemu obstaja zelo veliko raznoraznih šol in univerz, ki ponujajo zelo raznolike učne programe:

  • Rothberg International School – je del Hebrejske univerze v Jeruzalemu
  • Yad Vashem – izvaja številne izobraževalne programe o holokavstu in genocidu
  • Al Quads University – ponuja zelo veliko različnih programov za tuje študente, prav tako ponujajo posebne poletne tečaje za izboljšanje arabskih veščin
  • All Nations Cafe – organizirajo poletne počitniške tečaje, kjer se udeleženci lahko učijo o družbenem, političnem in kulturnem vidiku življenja v Jeruzalemu in njegovi okolici
  • AISH Hatorah – organizirajo okrogle mize in debatne krožke o temah, kot so: Biti Jud v današnjem svetu, kjer opredeljuje glavne teme v judovskih mislih iz racionalnega vidika in raziskujejo glavne teme in prakse o judovski duhovnosti
  • Yeshiva Machon Meir – poučujejo verska pravila (halacha), judovsko etiko (mussar) in organizirajo inštrukcije hebrejščine, angleščine in ruščine.

Varnost

Jeruzalem je zelo varno mesto. Kriminala na ulicah skoraj ni,. Vseeno pa obstaja nekaj področij v mestu, kjer je zelo pomembno, da se turist zaveda kaj ima oblečeno, vere in časovnega obdobja v katerem obišče Jeruzalem.

Nekaj navodil:

  • Obleka: za obisk katerega koli svetega mesta ali svete soseske je potrebno biti oblečen skromno. Pri moških to pomeni, da bi naj imeli oblečene dolge hlače, zaprto srajco z dolgimi rokavi in obvezno pokrivalo na glavi. Ženske pa morajo imeli, v primeru, da na dan obiska oblečejo krilo, ki seže pod kolena (kolena morajo biti obvezno zakrita), srajco najboljše z dolgimi rokavi, saj ženske ne smejo kazati komolcev in nikakor ni zaželeno razkazovanje dekolteja. Ta pravila veljajo predvsem za vstope v cerkve, mošeje in sinagoge ter za Tempelj na Skali in Zahodno steno. Prav tako je priporočljivo, da se obiskovalci teh pravil držijo tudi v verskih soseskah.
  • Religija: čeprav je Jeruzalem »odprt« za člane vseh religij, vseeno na določenih področjih Jeruzalema prihaja do manjših težav. V nekaterih soseskah Jeruzalema je prisotna diskriminacija glede verske usmerjenosti, predvsem med Muslimani in Judi. Tako za Muslimane ni varno hoditi po judovskih naseljih v svojih tradicionalnih muslimanskih oblačilih, predvsem v soboto. Judom pa ni priporočljivo v svojih tradicionalnih oblačilih vstopat v Muslimanska naselja, še posebej ponoči.
  • Čas: vsem, ki niso muslimanske vere ni dovoljeno obiskati Templja na Skali v času molitve. Med šabatom in judovskimi prazniki se ne sme javno uporabljat elektronskih naprav, javno kaditi ob Zahodnem Zidu ali kateri izmed ultra-ortodoksnih judovskih sosesk.

Zaradi multikulturnosti Jeruzalema in zmesi različnih ver in kultur, lahko včasih pride do napetosti. Zato se je sporom z domačini boljše izogniti. Zelo redko se zgodi, ampak se je že zgodilo, da so domačini tujce prosili, da naj zapustijo sosesko v kateri so se nahajali.

Varnosti pregledi so zelo pogosti, še posebej pred vstopom v hotel, kinodvorane, gledališča in nakupovalne centre. Zato je dobro ob sebi vedno imeti osebni dokument. Tatvin v Jeruzalemu je zelo malo. Vseeno se tujcem svetuje, da sprejmejo varnostne ukrepe, veljajo za obiske tujih držav. Predvsem se tujcem svetuje, da ne puščajo vrednostnih predmetov v notranjosti avtomobila ali v hotelski sobi na vidnem mestu. V Jeruzalemu je na voljo zelo velika mreža bankomatov, pa tudi s plačilnimi karticami je možno plačat v zelo veliko trgovinah. Zato se tujcem svetuje, da ne nosijo s seboj večje količine denarja.

Na ulicah Jeruzalema je možno opaziti zelo veliko vojaškega osebja, najštevilčnejši so na določenih mestih (na svetih krajih). Od leta 2007 so bombni in drugi napadi skoraj ponehali, saj so oblasti sprejele in izvajajo zelo poostrene varnostne ukrepe. Turisti niso bili nikoli tarča napadov, vsi bombni in ostali napadi, ki so se dogajali v preteklosti so bili daleč stran od turističnih krajev. Vseeno je dobro biti previden.

V primeru poškodbe ali kakšnega drugega incidenta je možno poklicati policijo na telefonsko številko 100, reševalno službi na številko 101 in gasilce na 102. Vsi, ki so zaposleni v klicnem centru za nujne pomoči govorijo tekoče angleško.

Koristne turistične informacije

Več podatkov na Wikipedia.si

Telekomunikacije

Telefonske in mobilne storitve

Klicna številka za območje Jeruzalema je 02, klicna številka za območje Izraela pa je +972. V telefonskih javnih govorilnicah je možno opravljat pogovore z nakupom predplačniške vrednostne telefonske kartice. Na voljo so predplačniške telefonske kartice z vrednostjo 20 enot (cena je 13 šekelov), 50 enot (cena je 29 šekelov) ali 120 enot (cena je 60 šekelov). Klici ob petkih zvečer in sobotah so 25% cenejši, kot ostale dneve tedna.

Pošta

Izraelski poštni uradi v Jeruzalemu imajo delovni čas od 8:00 – 12:00 in od 14:00 – 18:00 od nedelje do četrtka. Poštni urad se nahaja v starem mestnem jedru, v ameriški četrti v bližini Jaffa vrat, diagonalno nasproti Davidovega muzeja in v bližini judovske četrti. Poštni urad se nahaja tudi v majhnem trgovskem centru na ulici Kralja Georga. Poštni nabiralniki so v obliki stebra, rdeče barve. Podobne kot uporabljajo v Veliki Britaniji. Internetne kavarne Ena ura uporabe interneta v internetnih kavarnah stane v povprečju 15 šekelov. Internetne kavarne pa je možno najti praktično v vsem Jeruzalemu.

Brezžični internet (WiFi)

V nekaterih ulicah Jeruzalema je možno koristiti brezplačen WiFi, predvsem v centru mesta. Brezplačen WiFi se nahaja na ulicah: Ben –Yehuda, Nahalat Shiva, Shlomzion Hamalka. Brezplačen WiFi je tudi možno najti na osrednji avtobusni postaji, v predelu kjer prodajajo hrano, ter na letališču. Alternativna možnost je tudi nakup USB internetnega modema mobilnega operaterja Orange. USB modem stane okrog 700 šekelov in mesečna naročnina okrog 150 šekelov. Lahko pa se tujec odloči tudi za nakup predplačniškega paketa prenosa podatkov, saj v tem primeru ni potrebno skleniti naročnine.

Prihod na destinacijo

Z letalom

Glavna točka za vstop v Izrael je Terminal 3 na Ben Gurion Internationa Airport (TLV). Letališče so poimenovali po prvem izraelskem predsedniku vlade. Letališče se nahaja ob avtocesti, ki povezuje Tel Aviv in Jeruzalem.

Z avtobusom

Avtobusni prevozi od letališča Ben Gurion vozijo v večino izraelskih mest in so zelo pogosti, poceni in hitri. Podjetje Egger je glavno podjetje v Izraelu, ki izvaja avtobusne prevoze v in iz Jeruzalema. Večina medkrajevnih avtobusov pripelje do glavne avtobusne postaje na zahodnem robu Jaffa ulice.

Ob železniški postaji je avtobusna postaja, kjer se nato lahko z avtobusom potovanje nadaljuje do več destinacij v Jeruzalemu in okolici. Za pot v staro mestno jedro se je potrebno peljati z avtobusom številka 4 ali 18, na glavno avtobusno postajo z avtobusom številka 5.

Z taksijem

Javni avtobusi ne vozijo v času Šabata (med sončnim zahodom v petek in sončni vzhodom v soboto), v tem času je edina možnost prevoza taksi. Taksije je možno najti praktično vsepovsod, največ pa jih je ob letališču v Tel Avivu.

Z vlakom

Jeruzalem je priključen na omrežje Izraelskega železniškega prometa, vendar je pot od Jaffa do Jeruzalema znana bolj po svojih kulisi, kot po hitrosti vožnje. Od Tel Aviva se je možno v Jeruzalem pripeljati z vlakom, z postajami na poti pri mestu Lod (kjer se lahko prestopi na vlake za mestia Beer Sheva, Aškelon in Rishon LeZion), Ramla, Bet Shemes in končna postaja Jeruzalem na železniški postaji Malkha, ki se nahaja na jugu Jeruzalema. Potovanje z vlakom od letališča v Tel Avivu do Jeruzalema traja približno eno uro in pol.

Transport po destinaciji

Javni transport

Javni transport je zelo razvit. Avtobus je vedno možno najti na glavni avtobusni postali. Avtobusni prevoz je poceni, zanesljiv in hiter. Iz glavne avtobusne postaje v Jeruzalemu, se je možno peljati kakor koli v okolico in po državi.

Avto

V kolikor si turist izposodi Rent-a-car se svetuje, da z avtomobilom, ki ima izraelske registrske tablice, države ne zapušča. Saj zavarovalnice ne krijejo morebitnih poškodb v tujini. Prav tako ni priporočljiva vožnja v arabske države (še posebej tiste, s katerimi je Izrael v sporu).

Taxi

Taksiji tujce zapeljejo kamor koli in ob kateri koli uri. Vendar je potrebo pazit, ker se taksisti želijo dogovorit za fiksno ceno. Zato je boljše, da tujec vztraja, da bo plačal po taksimetru. Če pa taksist kljub opozorilu oz. prošnji ne želi vklopit taksimetra, je boljše izstopit iz taksija in poiskati drugega.

Spanje in namestitev

Hoteli

Jeruzalem ima zelo pestro in raznoliko ponudbo raznoraznih hotelov, religioznih hostlov in poceni hotelov. V Zahodnem Jeruzalemu je možno najti nastanitve kakršne koli si turist zaželi. To so penzioni, manjši in veliki hoteli. Hoteli imajo do 5 zvezdic, v tem delu Jeruzalema se nahaja tudi najbolj znan hotel Kralj David HHotel.

Cene

V starem mestnem jedru Jeruzalema je možno najti zelo poceni nastanitev, medtem, ko se nekateri bolj moderni hoteli nahajajo v Zahodnem Jeruzalemu.

Med najbolj znanimi poceni nastanitvami so:

  • Jerusalem Hostel: nahaja se na naslovu 44 Jaffa Rd. Hostel se nahaja v neposredni bližini glavne avtobusne postaje.
  • Ramsis Hostel: nahaja se na naslovu 20 Hanevim St. Hostel se nahaja na zelo dobri lokaciji, na črti med vzhodnim in zahodnim Jeruzalemom.
  • Golden Gate Inn: zajtrk in uporaba WiFi-ja je vključena v ceno nastanitve. Nahaja se blizu Damaskovih vrat in približno 8 minut hoje do vrat Jaffa. Sobe so razmeroma majhne, a zato zelo čiste.

Nadredna destinacija

 Informacije o državi: Izrael