Italija

Iz wiki.potnik.si

Skoči na: navigacija, iskanje

Italija, neskončno raznolik polotok z velikimi in majhnimi otoki. Kot bleščeš mozaik kultur Italija popotniku, tujcu ponuja pisana doživetja. Poleg izredno okusne kuhinje vabi Italija tudi z večnim mestom Rim, čudovito Toskano, sanjskimi Benetkami,... Na splošno pa Italija ponuja kulturno in geografsko raznolikost. Italija, ki jo je prepotoval tudi J.W. Goethe in okušal čare dolce far niente.

Fotogalerija znamenitosti


Hp-sreda-banner3.png

. . .

Priporočamo Potovanje.si - zaupanja vredna potovalna agencija

Pred odhodom na pot vedno preverite ugodne hotele, potovanja, počitnice in letalske karte na prvi slovenski internetni potovalni agenciji POTOVANJE.SI.

Potovanje.si.png
..

Potopisi


Benetke - praznično mesto na vodi

Beneške maske Preberite: Benetke - praznično mesto na vodi

Okrog sveta

Beja Prohart Preberite: Okrog sveta v štirih mesecih- za začetek sedem evropskih

Potnik.si ogled križarke in Benetk

Benetke Preberite: Potnik.si ogled križarke in Benetk

Alta Badia - kulinarična smučarija

Simon Meglič Preberite: Alta Badia - kulinarična smučarija


+ Dodaj svoj potopis

Najboljši potopisi bodo nagrajeni in objavljeni v najbolj brani slovenski potovalni e-reviji Potnik.si

Video turistični vodnik

Dolžina: 13 minut

Jezik: Angleščina

Za ogled na celotnem zaslonu kliknite na videu gumb [ ] skrajno desno spodaj.

Turistične destinacije in znamenitosti

  1. Rim: Že več kot dve tisočletji velja Rim za središče sveta. Danes je Rim prestolnica Italije, središče krščanstva in mesto, kjer ni mogoče narediti niti koraka, ne da bi naleteli na bogate ostanke slavne preteklosti.
  2. Firence: V mestu ob reki Arno številni popotniki že dolga stoletja občudujejo slovite florentinske spomenike. Dela najslavnejših mojstrov hranijo številni muzeji, samo mesto pa leži sredi čutovide toskanske pokrajine.
  3. Benetke: V najbolj posebno italijansko mesto se ne zaljubijo vsi, vendar le malokoga pusti neprizadetega. Njegovo razpadanje se lahko zdi zlovešče, množice v njem neznosne, kanali mračnin in ozke ulice klavstrofobične. Vendar vedrina Serenissime ostaja za vedno.
  4. Milano: Uradno je italijanska prestolnica Rim, toda danes bi to bil prav lahko Milano; veliko industrijsko mesto in cvetoči rastlinjak mode, oblikovanja in visoke tehnologije.
  5. Rimini: Rimini je pravi raj za tiste, ki se navdušujejo nad plažami in ki so jim všeč velika in hrupna letovišča. Kljub natrpanosti pa ostaja presenetljivo vabljivo, čeprav to ni kraj za mirno sončenje.
  6. Kalabrija: "Prst" italijanskega škornja, sicer brez kakršnih koli umetniških zakladov, ima nedotaknjeno obalo in razsežno, divjo notranjost. Vzhodna (jonska) obala je zelo enolična, razen zanimivih mest Stilo in Rossano. Slikovitejša je z letovišči posejana zahodna (tirenska) obala ter notranjost z napol pozabljenimi vasmi in naravnimi lepotami.
  7. Sicilija: Otok, katerega zgodovina in kultura sta svet zase. V zadnjih 2000 letih je skoraj vsaka sredozemska sila vladala na obalah Sicilje in s tem dala pečat njeni umetnosti in arhitekturi, hkrati pa ustvarjala njeno kulinariko.
  8. Gardsko jezero: Največje italijansko jezero z zelo razgibano pokrajino. Mesta ob jezeru - Sirmione, Riva del Garda, Salo - so čudovita predvsem izven sezone.
  9. Palermo: V mestu, kjer se preteklost srečuje s sedanostjo, so na njegovih unazanih ulicah, živahnih trgih in v njegovi čudoviti umetnosti zajete vse barve in nasprotja, tako značilna za Sicilijo.
  10. Verona: Eno najbolj ljubkih in umetniško najbolj vabljivih severnoitalijanskih mest. Vsak košček mesta je še vedno tako romantičen, kot je bil v času, ko je Shakespeare izbrel Verono za kraj, kjer sta se zaljubila Romeo in Julija.
  11. Elba: Odlične plaže z belim peskom, čisto morje in bujna pokrajina v notranjosti so glavni atributi tega čudovitega otoka. V glavno mesto Portoferraio, ki je s trajekti povezan s celino samo v avgustu pripluje milijon gostov.
  12. Toskana: Toskana je dežela v Italiji, kamor turisti trumoma drvijo, saj jih privabljajo očarljiva mesta na gričih, neskončnost pokrajine in renesančne Firence.
  13. Umbrija: Lepa in razvnovrstna dežela, ki ji je s pašniki pokrita pokrajina prinesla naziv zelenega srca Italije. To je tudi mistično srce Italije, rojstni kraj sv. Benedikta in sv. Frančiška. Umbrijska mesta na gričih so vrhunec vsakega obiska v srednji Italiji.
  14. Alta Badia: Turistično smučarsko središče...

Skriti kotički

Potovalni načrti

  • Italija, Rim 5 dni: Rim - kapitol, antični Rim, Vatikan in krščanski Rim, Baročni Rim, Tivoli
  • Italija, Toskana z Elbo 4 dni: Lucca, Pisa, Elba, Montalcino, Pienza, Montepulciano, Siena, San Gimignano
  • Italija, Sardinija in Korzika 6 dni: Genova, Corte-Ajaccio, Sardinija, Costa Smeralda, Cagliari

Aktivnosti

Koristne informacije

Glavno mesto: Rim

Valuta: euro

Število prebivalcev: 58.1 Mio

Elektrika: 230 V/50 Hz

Tel. koda države: +39

Časovni pas: UTC + 1

Telefon za njuno pomoč: 112

Domena: .it

Velikost države: 301.000 km²


Več podatkov na Wikipedia.si

Zemljevidi in geografija

Zemljevid

Zemljevid Italija

Dinamični zemljevidi

Regije

 Abruci
 Kraji:LʼAquila, Pescara...
 Pokrajina gorata, delno pa tudi gričevnata in prepredena z vodnimi tokovi, v katero zaide le malo ljudi.
 Dobre poti ponujajo predvsem dobre pogoje za pešačenja po krajih, kjer turistov niti niso preveč vajeni.
 Apulija
 Kraji:Lecce, Alberobello...
 Daleč najzanimivejši del juga; bele grškim podobne vasi ob obali, znameniti trulli,
 mesta polna romanske in baročne arhitekture.  
 Bazilikata
 Kraji:Matera, Melfi...
 Je najrevnejša italijanska dežela, vendar najmanj onesnažena v Evropi. Melfi, prvi sedež 
 normanske oblasti na jugu, je privlačno mesto in dobro izhodišče za izlete k zanimivim
 opatijam in gradovom.
 Benečija
 Kraji:Verona, Vicenza, Padova...
 Ozemlje, ki je bilo med 14. in 18. st. pod beneško oblastjo, se deli na ravnino, 
 gričevje in gore. Zgodba o Romeu in Juliji je še vedno živa v mestu Verona; 
 tudi mestu Vicenza je vredno posvetiti kakšen dan obiska. 
 Dolina Aoste
 Kraji:Aosta...
 Ena od najmanjših italijanskih dežel, s predorom pod Mont Blancom povezana s Francijo.
 Potovanja po dolini Aoste je čudovido zaradi gora in pravljičnih gradov. Pričakuje pa nas
 tudi glavni italijanski narodni park - Parco Nazionale del Grand Paradiso.
 Emilija-Romanja
 Kraji:Bologna, Parma, Modena...
 Ena ob bogatejših italijanskih dežel, kar se odraža tudi v kulinariki. Večji del dežele
 predstavljajo kmetijska zemljišča, vendar najdemo tudi lepa mesta za oglede.
 Furlanija-Julijska krajina
 Kraji:Aquileia - Oglej, Cividale del Friuli - Čedad, Trst...
 Na tem obrobnem območju najdemo pravi koktajl srednjeevropskih kultur
 in nekaj zanimivih mest, ki so po krivici zapostavljena.
 Kalabrija
 Kraji:Stilo, Rosano...
 Nedotaknjena narava v "prstu" italijanskega škornja s svojo razsežnostjo
 in divjino privablja ljudi željne miru in užitka ob naravnih lepotah.
 Kampanija
 Kraji:Neapelj, Salerno...
 Čudoviti, razgledi, dobra vina, jasno nebo in radodarna pokrajina - to so
 glavni atributi Kampanije, ki je že od nekdaj veljala za sanjski počitniški cilj.
 Največ užitkov turistom ponujata otoka Capri in Ischia. 


 Lacij
 Kraji:Bolseno, Caprarola, Castelli Romani...
 Zaradi Rima po krivici zapostavljena pokrajina, ki ji po ogledih mesta Rim kar namenimo
 enodnevne izlete proti severu ali jugu. 
 Ligurija
 Kraji:Genova, San Remo, Portofino...
 Obalna regija z največjim pristaniščem v Italiji - Genovo ter italijansko Riviero. Še posebej
 je očarljivo področje Cinqueterre; pet ribiških vasic, ki gnezdijo na strmih pobočjih Riviere di Levante.
 
 Lombardija
 Kraji:Milano, Garda, Bergamo, Como...
 Lombardija se deli na Padsko nižino in gorovje visokih Alp, poseben čar pa ji dajejo jezera. 
 Sicer turistično zelo oblegana, vendar še vedno privlačna. 
 Marke
 Kraji:Ancona, Urbino...
 Marke imajo vse sestavine priljubljenih turističnih ciljev - pokrajino, plaže in zgodovinska mesta,
 vendar so zaradi drvenja v druga mesta po krivici spregledane.


 Molize
 Kraji:Termoli...
 Majhna pokrajina na jugu Abruzza s čednimi obmorskimi letovišči in lepo, valovito hribovsko pokrajino.
 Posebnost je jezik moliščina, ki ga govorijo Hrvati, ki so v 16. stoletju pobegnili v Italijo pred Turki.
 Piemont
 Kraji:Torino, Asti, Alba...
 Piede dei monti - vznožje gora, je dežela gora, vinogradov, razpadajočih gradov in 
 napol pozabljenih vinogradov. Torini je imenitno baročno mestu, uspešno tudi industrijsko.
 Sardinija
 Kraji:Cagliari, Sassari...
 Drugi največji italijanski otok, na katerega ljudje ne prihajajo zaradi muzejev ali spomenikov, temveč zaradi najlepših  
 plaž v Evropi ali zaradi slikovite notranjosti otoka. 
 Sicilija
 Kraji:Palermo, Catania...
 Otok, s svojo lego na robu Evrope, ponuja raznolikost v kulinariki ter obilje zgodovinskih ostalin.
 Toskana
 Kraji:Firence, Sienna, Lucca...
 Privlačna zgodovinska mesta, očarljive vasi na gričih, nenavadna svetloba ob zahodu sonca
 nad razgibano toskansko pokrajino, preprosta, vendar zdrava in okusna hrana pa da o 
 chiantiju in ostalih vinih niti ne govorimo... To je Toskana.
 Trentinsko-Zgornje Poadižje
 Kraji:Trento, Bolzano...
 Poglavitna privlačnost te pokrajine so Dolomiti in zanimiva zgodovinska dejstva, ki se
 odražajo še dandanašnji. Dvojezičnost te pokrajine - italijanščina in nemščina - prinaša
 tudi zanimive kulinarične posebnosti.
 Umbrija
 Kraji:Assisi, Perugia, Gubbio...
 Čudovita sestra Toskane, ki že dolgo ni več zapostavljena. S pašniki pokrita pokrajina
 ji je prinesla vzdevek il cuore verde d'Italia - zeleno srce Italije.

Lastnosti pokrajine

Italija je v največjem delu kar celoten Apeninski polotok, ki je največji polotok v Sredozemskem morju. Skupaj z otokoma Sicilijo in Sardinijo Italijo obdaja morje - Jadransko morje na severovzhodu, Jonsko morje na jugovzhodu, Tirensko morje na jugozahodu ter Ligursko morje na severozahodu.

Apenini se raztezajo preko celotnega polotoka ter se na severozahodu spajajo z Alpami. Italija je s tem polkrožno zaprta proti severu. V tem predelu države se nahaja tudi aluvialna nižina reke Pad in njenih protokov, ki se spuščajo z Alp, Apeninov in Dolomitov. Ostale pomembne reke so Tibera, Adiža in Arno.

Italija se ponaša tudi z najvišjim vrhom - Mont Blanc meri 4.810 m, med višje vrhove pa spadajo tudi Monte Rosa (4.637 m) in Monte Cervino oz. Matterhorn (4.476 m).

Italija je ponosna tudi na svoje tri vulkane - ugasli Vezuv pri Neaplju, največji aktivno v Evropi Etna (3.550 m) in Stromboli (924 m) na istoimenskem otočku.

Vreme in klima

Ob zmernem vplivu morja in zaščiti, ki jo Alpe nudijo pred hladnimi severnimi vetrovi, je Italija blagoslovljena z zmernim podnebjem. Vremenske razmere se spreminjajo skladno z oddaljenostjo od morja ali od hribov. Tako so zime v Alpah precej hladne, prav tako so hladne in meglene v Padski nižini in osrednjih Apeninih; blage ali celo tople pa na ligurski, neapeljski obali in na Siciliji.

Italija ima vroča in suha poletja, vendar vročino blažijo nežni morski vetrovi; v Apeninih in Alpah pa je prijetno hladno. Takšne razmere omogočajo razvoj raznolikih turističnih aktivnosti - smučanje, planinarjenje, dopustovanje na jezerih in ob morju. Obisk mest je najbolj prijeten spomladi ali jeseni.

Italija dopustnikom ponuja obilje sončnih dni, čeprav lahko v septembru pričakujemo obilnejše padavine. Prvi sneg običajno pade v novembru, izjemoma kakšna malenkost tudi v septembru ali oktobru. Sneženje pa je lahko tudi nepredvidljivo in tako snega tudi v večjih smučarskih središčih ni do začetka januarja.

V Benetkah nas poleti pričakuje vročina in visoka vlažnost, pozimi niti ni tako hladno, vendar v novembru ali decembru lahko doživimo narasle vode t.i. acquo alto, ki poplavijo mesto. V Padski nižini in Benečiji sta januar in februar lahko čudovita meseca.

Tudi v Firencah lahko pričakujemo vremenske ekstreme, v Rimu pa izredne vročinske udare v avgustu. V glavnem mestu Italije so zime zmerne, sneg je zelo redek pojav.

Na jugu je Italija prežeta z mediteransko klimo. Poletja so dolga, vroča in suha, zimske temperature pa dokaj zmerne, saj povprečne dnevne temperature ne padejo pod 10°C. Opazen pa je vpliv vlažnega juga poleti.

Vremenska napoved in vreme v preteklih letih

Najbolj primeren čas za obisk

Italija je najprijetnejša za krajši ali daljši obisk spomladi in jeseni, saj so takrat temperature najugodnejše. Italija je poleti lahko dosti prevroča, saj se temperatura zraka lahko dvigne nad 40 stopinj Celzija, vendar je ob morju zaradi svežih vetrov nekoliko hladneje.

Zgodovina

Kar do zgodnje kamene dobe segajo italijanski arheološki spomeniki. Prve razvitejše kulture - Ligurci, Sikuli in Sardi pa so se pojavile v času med letoma 3000 in 1800 pr.n.š. Tem so sledila nomadska ljudstva - Picini, Mesapiani, pa tudi Veneti, Latini in Umbrijci, ki jih je pot iz različnih koncev prinesla na polotok. Okoli leta 800 pr.n.š. so vzdolž afriške obale živeli Feničani, ki so kolonije ustanovili tudi na Siciliji in Sardiniji. Grki in Etruščani pa so bili tisti, ki so Italijo popeljali k rojstvu velike civilizacije.

Kljub svojim nepomembnin začetkom, si je Rim v letih svojega razvoja v republiko podvrgel Grke in Etruščane. V zadnji od treh punskih vojn (149-146 pr.n.š.) je Rim zagospodaril nad Sredozemljem in se razširil vse do Jeruzalema in Male Azije.Julij Cezar je postal rimski diktator, nasledil ga je Oktavijan, ki je vpeljal vrsto reform in skrbel za javna dela in vojaško utrditev, kar je pomagajo dvigniti Rim kot kulturno, versko in politično središče znanega sveta.

Po zatonu in padcu rimskega cesarstva so se vrstili vpadi barbarov in gotski krajl Alarik je l. 476 zavzel sam Rim. Na splošno pa je za Goti, Franki in Langobardi, ki so vladali na polotoku vladali več kot tri stoletja, ostalo le malo sledi.

Stoletja okoli leta 1000 so bila v znamenju bojev za premoč med papeštvom in Svetim rimskim cesarstvom. V 14. stoletju pa so vrhunec dosegle mestne državice, saj jih je bilo na severu države kar 400. Nastajale so predvsem zaradi povečane trgovine in hkratnega slabljenja papeške in cesarske oblasti. Italija se ni mogla izogniti tudi apetitom svojih sosedov. Zavojevali so jo Francozi, Španci in Avstrijci. Napoleonov vojni pohod pred l. 1800 in ustanovitev republike (ki je sicer bila kratkega veka), v Italijanih pa je zbudila misel na enotno italijansko državo.

Kljub oviram in nasprotovanju Avstrije, papeštva in Špancev, ki so vladali v različnih delih Italije, je italijanskim rodoljubom združitev tudi uspela. Rodila se je združena Italija, kot jo poznamo danes.


Hrana

Hrana je za Italijane eden največjih užitkov. Njihova kuhinja, ki temelji na naravnem bogastvu na kopnem in v morju, spada med najboljše na svetu. Čeprav pa prave italijanske kuhinje pravzaprav sploh ni - razlike med severom in jugom so prevelike. Italija prinaša presenetljiva kulinarična potovanja. Vsaka pokrajina ima mnogo svojih specialitet. Tudi če se odločite za klasične jedi, kot so pizza ali spaghetti bolognese, imajo le ti najboljši okus tam, od koder prihajajo.


Pijača

Čeprav italijanska vina niso ravno hvaljena, je veliko dobrih vin, ki se odlično ujemajo s preprosto kuhinjo. Italija sicer pridela več vina kot katera koli druga država na svetu. Klasifikacijski sistem DOC pri nakupu ni resničen kazalec kakovosti, zato raje povprašajte po krajevnih (vini locali) ali domačih vinih (vini della casa) in si privoščite najboljša vina iz posameznih pokrajin. Pri tem lahko omenimo barolo in barbaresco iz Piemonta ter chianti, brunello ali vino nobile iz Toskane. Tudi dežele Umbrija, Južna Tirolska in Benečija ponujajo dobra vina. Ob svojem obisku v deželi Italija vsaj enkrat pokusite žgane pijače, kot je grappa, aperitive cinzano, campari in cynar ter likerje, kot so grenki digestiv amaro, sladka pijača na osnovi mandeljnov amaretto in sambuca z okusom po janežu.

Nakupovanje

Odpiralni časi trgovin so zelo različni. Večji supermarketi so odprti v soboto popoldne in tudi v nedeljo dopoldne. Običajne trgovine in butiki na jugu dežele Italija so v času "sieste" med 13. in 17. uro pogosto zaprti. Ulice trgovskih središč so v tem času popolnoma opustele, pozitivno pa je, da v tem času najlažje najdemo parkirni prostor.

Če bomo kot državljani evropske unije kupovali izdelke večje vrednosti, moramo upoštevati, da bomo nakupe od vključno 1.000 eur morali plačati s kartico. V deželi Italija namreč velja prepoved plačila z gotovino nad 999,99 eur - tetto di mille euro. S tem vlada želi omejiti pranje denarja in utajo davkov v državi.

Gospodarstvo in ekonomija

Italija je visokorazvita industrijska država, ki kljub skromnim virom surovin in energije ustvarja podobno raven proizvodnje kot Francija in Velika Britanija. Velik problem v deželi Italija predstavljajo velike razlike med močno razvitim severom ter nerazvitim jugom. Na severu prevladujejo privatne tovarne, na jugu pa se ukvarjajo predvsem s poljedelstvom. V primerjavi z zahodno evropskimi sosedami je v deželi Italija opazno veliko število malih in srednjih podjetij.

Italija se je v 90. letih zaradi prevelike proračunske porabe srečala tudi z upadom gospodarske moči. Da bi izpolnila gospodarske in monetarne zahteve Evropske unije, je Italija znižala obrestne mere in inflacije ter leta 1999 uvedla euro. Hkrati je Italija uvedla tudi strogo davčno politiko.

Kljub temu Italija gospodarsko zaostaja za glavnimi evropskimi partnerji, zato vlada izvaja številne kratkoročne reforme, da bi povečala konkurenčnost in dolgoročno rast. Ob tem pa vlada prepočasi uvaja prepotrebne strukturne reforme, kot so večje davčne olajšave in bolj fleksibilen trg dela.

Kultura

Italija, kot dežela z dolgoletno in zanimivo zgodovino, popotnikom predstavlja velik problem pri izboru neštetih kulturnih dejavnosti. Že vsako manjše mesto ima zanimive muzeje, ponudba gledališč, galerij in koncertov pa je tudi zelo obširna.

Ljubitelji klasične glasbe in opere bodo v Italiji prišli na svoj račun, saj skozi vse leto lahko obiščejo koncerte. V Rimu naj omenimo Auditorium Parco della Musica, Teatro dell'Opera in Caracalla Baths ter številne cerkve, v katerih so koncerti na sporedu skoraj vsak teden.

Najpomembnejši glasbeni dogodek v Firencah je mednarodni festival umetnosti in glasbe t.i. Maggio Musicale Fiorentino, ki, kot pove že njegovo ime, poteka v maju in juniju v Teatro Comunale. Tudi vrtovi Boboli in samostani Badie Fiesolane ponujajo v poletnih mesecih zanimive glasbene užitke.

Tudi milanska Scala ne razočara s svojim bogatim programom.

Ljubitelj gledališča pa tudi lahko obiščejo gledališke predstave v vseh večjih mestih.

Filmska umetnost je med največjimi prispevki Italije k svetovni kulturi 20. stoletja. S filmi, kot je La Dolce Vita (Sladko življenje), in s filmskimi zvezdami, kot so Sophia Loren, Marcello Mastroianni in Isabella Rossellini, je izoblikovala posebno podobo dežele Italija.


Jezik

Italjanščina je prevzela večino svojega besedišča iz latinščine in je še vedno tisti romanski jezik, ki je najbljžji latinskim koreninam. Sedanja oblika se je razvila iz jezika izobražencev v Toskani, saj so to krajevno narečje uporabljali srednjeveški pesniki in pisatelji, kot so Dante, Petrarka in Boccaccio. Še celo danes neki italijanski pregovor pravi, da "Toskanci čistijo zrak okoli sebe", najboljša italjanščina pa naj bi bila la lingua toscana in bocca romana (toskanski jezik v rimskih ustih). Kljub svoji priložnostni gostobesednosti je italijanščina eden najlepših jezikov, njene muzikalne kadence so zapeljivejše za srce kot za razum. Dodamo lahko, da je italijanščina eden najboljših jezikov za izražanje jeze in strasti.

Izobraževanje

Obvezno izobraževanje v Italiji traja od 6. do 16. leta starosti. Po zaključenem 5. razredu se izobraževanje nadaljuje v treh razredih nižje srednje šola, čemur sledi višja srednja šola. Srednje šole se delijo na splošne, strokovne, umetniške in različne vrste strokovnih srednjih šol. Obvezni predmeti v posamezni srednji šoli so odvisni od same vrste srednje šola. Srednje šole trajajo od tri do pet let; za obiskovanje šole se ponavadi plača članarina.

Znanje učencev oz. dijakov neprestano preverjajo z državnimi izpiti, državno maturo, hkrati pa se preverjanje znanja opravlja tudi pred vpisom na fakulteto. Vsakdo se lahko vpiše na fakulteto, vendar opravlja sprejemni izpit, da vidi, ali je sploh sposoben za to fakulteto.

Italija se ponaša s številnimi znanimi fakultetami. Najpomembnejše so:

  • Università La Sapienza di Roma (www.uniroma1.it) – S 145.000 študenti je “La Sapienza” največje vseučilišče v Evropi, drugo na svetu. Nahaja se skoraj v centru Rima, kar je še en dober razlog za odločitev študirati tu, čeprav je življenje v Rimu zelo drago.
  • Università di Bologna (www.unibo.it) – Ustanovljena leta 1088 spada univerza v Bologni med prve v Evropi. Ponuja odlično znanje s področja družboslovja, medicine, biologije in naravoslovja.
  • Università di Firenze (www.unifi.it) – Ohranjanje umetniške in kulturne tradicije predstavlja to univerzo kot edistveno v svetu. 60.000 študentov študira na 12 fakultetah, izredno znano pa je tudi po raziskavah na področju farmacije in kemije.
  • Università Statale di Milano (www.unimi.it) – Od ustanovitve leta 1924 ima univerza v Milanu velik ugled predvsem na področju tehničnih znanosti (Politecnico di Milano), ne zaostaja pa tudi na področju umetnosti (Accademia di belle arti BRERA).
  • Università di Padova (www.unipd.it) – Zelo dobre reference na področju družboslovja, medicine, naravoslovja, predvsem na področju veterine, fizike in rudarsko-geoloških raziskav.

Delo

Italija se je tudi sama znašla v precej globoki krizi, kar v praksi pomeni manj prostih delovnih mest. Tako se tudi Italija srečuje z vse višjo brezposelnostjo (skoraj 2,5 milijona brezposelnih), zato je tudi priložnosti za slovenske iskalce zaposlitve vse manj. Iskanje dela v tujini je pogosto pogojeno z znanjem jezika, kar je v deželi Italija še toliko bolj izrazito, saj domačini le redko govorijo kakšen svetovni jezik. Prav zaradi tega večina kandidatov za delo v Italiji prihaja iz obmejnih območij Primorske regije. Italija izkazuje zanimanje predvsem za kandidate tehničnih strok (za skoraj 4%), povečalo se je povpraševanje tudi pri kandidatih v storitvenem sektorju, največ zanimanja pa je bilo za proizvodne delavce (z izkušnjami in brez njih).

Varnost

Tudi v Italiji ni nič drugače, kot drugje po svetu. Previdnost pomaga, da se izognemo nevarnim situacijam. Ponoči ne hodimo sami po praznih cestah, izogibamo se temnih uličic, nakita, ur ter dragih fotoaparatov pa ne postavljamo na ogled.

Italija je pregovorno tudi izvor mafije. Vendar pa se nam pred njo ni treba bati. Razen občasnega pobiranja "prispevkov" od avtobusnih šoferjev na avtobusnih parkiriščih, turiste puščajo pri miru. Jug Italije in Sicilija nista zaradi tega nič manj varna od ostale dežele.

Zdravje

Italija in Slovenija imata podpisano konvencijo, po kateri so slovenski državljani v Italiji brezplačno deležni storitev iz nujnega zdravstvenega varstva. Storitve se uveljavlja z evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja, ki si jo priskrbimo na ZZZS. Ob morebitnem zdravljenju je pomembno, da shranimo vso dokumentacijo za morebitno poznejše obračunavanje stroškov.

Čeprav se zdijo italijanske bolnišnice na prvi pogled morda malo površne in so vrste čakajočih lahko dolge, pa je kakovost oskrbe in zdravljenja visoka. Za zdravnika lahko povprašamo tudi v hotelu, za manjše težave pa lahko obiščemo kar lekarno. Rešilni avto (ambulanza) pokličemo na številko 113, v bolnišnici pa, če potrebujemo prvo pomoč, poiščemo nezgodni oddelek (pronto soccorso) najbližje bolnišnice (ospedale).

Cepljenje za vstop v Italijo ni potrebno, razen če prihajate iz območja, ki je znano kot okuženo.

Telekomunikacije

Telefon

Ker so mobilni telefoni osnovna oprema Italijanov, je pokritost mobilne telefonije zelo dobra.

Klicna številka za Italijo je 00 39, iz Italije v Slovenijo pa 00 386.

Telefonske informacije: 1254, nato 1 za Italijo, 2 za tujino.

Javne telefone najdemo na železniški postajah in letališčih. Nekateri delujejo na kovance, drugi na telefonske kartice ali na oboje, le redki pa sprejemajo tudi kreditne kartice.

Internet

WiFi

Po zakonu morajo vsi javni ponudniki internetnega dostopa beležiti zgodovino dostopa po uporabniškem IDju. Bodite torej pripravljeni, da bo vaša zahteva po uporabi interneta zavrnjena, če se ne boste želeli legitimirati. Zaradi tega so odprta omrežja zelo redka. V hotelih je uporaba interneta bolj sproščena in dostopna hotelskim gostom.

Mobilno omrežje

Za prenos podatkov lahko uporabljate tudi mobilno omrežje, ki je v Italiji zelo dobro razvito in razvejano, vendar obstajajo določene omejitve, pa tudi cena za gostovanje je relativno visoka.

Pošta

Če je možno z oddajanjem kartic, čestitk ali drugih pisemskih sporočil počakajte do obmejnih mest ali celo zapustite deželo Italija. Pošta v deželi Italija velja namreč za počasno in drago. Poštni nabiralniki so rdeče barve in jih zlahka najdemo. Poštne urade najdemo v vsakem mestu in večini vasi. Ponavadi je poslovanje Poštni uradi imajo poslovanje urejeno na način vrstnega reda - pri vhodu vzamete kartico s številko in počakate, da se le ta pojavi na zaslonu pri okencu. Večina poštnih uradov svoja vrata zapre okrog ene ali dveh popoldne in le večje pošte se znova odprejo v poznem popoldnevu.

Spoštujte običaje

Italija velja za pretežno katoliško državo, zato prvih nekaj pravil predvsem zaradi tega:

  • V cerkev ne vstopajte v kratkih hlačah, kratkem krilu ali s prevelikim izrezom.
  • Ne vstopajte v cerkev med verskim obredom (ali ga kakor koli drugače motite).
  • Mnoge cerkve prepovedujejo fotografiranje z bliskavico, nekatere tudi fotografiranje sploh.
  • Od leta 2005 velja v vseh javnih zgradbah, tudi gostinskih lokalih in pisarnah, stroga prepoved kajenja. Kajenje je dovoljeno na prostem in za to določenih mestih.
  • Sončenje "zgoraj brez" je dovoljeno le na odročnih plažah.
  • Pogajanje v trgovinah ni več v navadi, čeprav se v blagovnicah (razen tistih s prehrano) in poceni hotelih lahko pogajate za nižjo ceno.
  • V italijanskih restavracijah velja za nevljudno, če kar sedemo za prazno mizo. Raje počakamo, da nam mizo odkažejo; seveda pa natakarju lahko predlagamo, kje bi želeli sesti.

Prihod na destinacijo

Zahteve za vstop

Slovenskim državljanom vizum za vstop v deželo Italija ni potreben, saj lahko v vse države članice EU vstopajo z veljavno osebno izkaznico.

Osebe, mlajše od 14 let, ki potujejo v deželo Italija brez spremstva staršev ali zakonitega zastopnika, potrebujejo za vstop poleg veljavnega potovalnega dokumenta še overjeno izjavo staršev oziroma zakonitega zastopnika, da otroku dovolijo potovanje v tujino.


Z letalom

S turističnimi agencijami iz ljubljanskega letališča ali iz Benetk in Trsta v južne kraje dežele Italija.

Z avtobusom

Z ljubljanske avtobusne postaje je možno potovati v naslednja italijanska mesta: Bassano del Grapa, Bologna, Brescia, Firenze, Mestre, Milano, Padova, Ponte di Prula, Torino, Torento, Trst in Verono. AP Ljubljana

Z avtom

V Italija je razen v večjih mestih zelo primerno, če potujemo s svojim osebnim avtomobilom.

Najpomembnejše informacije za voznike osebnih avtomobilov, ki bodo potovali po deželi Italija, najdemo na AMZS.

Z vlakom

V deželo Italija lahko potujemo tudi z vlakom kar iz Ljubljane do Benetk, od tam pa dalje. Uporabna povezava za pot do Benetk je na spletnih straneh Slovenskih železnic.

Z ladjo

Križarjenja, redne plovbe v Benetke s slovenskih in hrvaških pristanišč organizira družba TOP LINE.

Transport po destinaciji

Letalo

Alitalia, njena domača podružnica ATI in več manjših državnih letalskih družb ponujajo pogostne letalske zveze med mesti in otoki. Cene so visoke in velikokrat je ceneje in udobneje potovati z vlakom.

Vlak

Če nimate svojega avta, je najboljše prevozno sredstvo za potovanje po Italiji vlak. Italija razpolaga s poceni in učinkovitim sistemom. Razen nekaj zasebnih prog je vse železniško omrežje v rokah Ferrovie dello Stato(FS)oz. današnje Trenitalie. V Italiji imajo šest osnovnih kategorih vlakov: Super Rapido, Rapido in Inter City se ustavljajo le na večjih postajah in zaračunajo 30 % dodatka (un supplemento), ki ga je treba plačati poleg normalne vozovnice; espressi in diretti se ustavljajo na več postajah, locali pa se ustavljajo na vseh postajah.

Vozovnice...

Avto

Središča mnogi mest so sicer zatrpana z avtomobili, vendar ima preostala Italija čudovito mrežo avtocest (autostrade), magistralnih (superstrade) in lokalnih cest (strade stratali). Cestnina se plačuje le na avtocestah. Kažipoti so dostikrat zapleteni, zato je dobro uporabljati zemljevide ali navigacijo.

Avtobus

Mestni avtobusi po večini mest vozijo po podobnih načelih. Ponavadi morate najprej kupiti vozovnico pri avtomatu, v časopisnem kiosku, morda tudi v postajnem bifeju, potem jo žigosate v avtomatom na avtobusu. Vozovnice v nekaterih mestih veljajo za eno vožnjo, v drugih pa za neomejeno število voženj v okviru določenega časa. Navadno vstopite pri zadnjih vratih avtobusa (salita), izstopite pa pri srednjih (uscita). Avtobusno postajališče se imenuje una fermata.

Taxi

Vedno preverite, ali je vaš taksi registriran in ali je taksimeter vključen. Dodatki k ceni za kilometre se zaračunavajo za dodatne potnike, prtljago, vožnje po 20. uri in za prevoze ob nedeljah in državnih praznikih.

Mnoga mesta imajo določene cene za prevoz z letališča do mestnega središča. Včasih je težko priklicati taksi na ulici, večina pa se jih zbira v vrstah. Taksi lahhko naročite v hotelu ali pa smi na telefonsko številko, ki jo najdete na rumenih straneh.

Kolo

Izposojanje koles v priljubljenih turističnih krajih hitro narašča. Večina izposojevalnic posoja kolesa na uro ali na dan, za jamstvo pa zahteva kreditno kartico ali potni list.

Spanje in namestitev

Hoteli

Najlažje nam bo če bomo pregledali Booking Point, za najbolj ugodne ponudbe pa še Trivago.

Hostli

Italija ponuja okoli 50 mladinskih hotelov (Alberhgi per la Gioventu), povezanih s Hostelling Internationalom. Poleti je včasih težko dobiti posteljo brez rezervacije. Mnogo teh hotelov je zunaj sezone zaprtih.

Kampiranje

Italija razpolaga tudi s precej kampi, od katerih večina leži ob morski obali in ob jezerih. Mnogi so odprti sezonsko (običajno od junija do septembra) in so izredno zasedeni julija in avgusta. Zato si prosto rezervirajte vnaprej ali pridite pred 10. uro dopoldne). Turistični uradi imajo vse podrobnosti o cenah za posamezne kampe, če pa kampirate pogosto, je najboljše, da si kupite knjižico Campeggi e Villaggi Turistici, ki jo izdaja Touring Club Italiano (TCI).

Nadredna destinacija