Islandija

Iz wiki.potnik.si

Skoči na: navigacija, iskanje

Islandija je gorata otoška država v severnem Atlantskem oceanu. Leži med Grenlandijo, Ferskimi otoki in Veliko Britanijo, tik pod polarnim krogom. Islandija je dežela naravnih lepot v kateri najdete večni sneg, največje ledenike in največje slapove v Evropi ter polja rdeče lave, tople vrelce, narodne parke in gejzire. Islandijo je otok ledu in sonca in ko jo obiščete doživite neverjetno moč narave in nepozabno polnočno sonce.

Fotogalerija znamenitosti



Priporočamo Potovanje.si - zaupanja vredna potovalna agencija

Pred odhodom na pot vedno preverite ugodne hotele, potovanja, počitnice in letalske karte na prvi slovenski internetni potovalni agenciji POTOVANJE.SI.

Potovanje.si.png
..

Potopisi

+ Dodaj svoj potopis

Najboljši potopisi bodo nagrajeni in objavljeni v najbolj brani slovenski potovalni e-reviji Potnik.si

Video turistični vodnik


Dolžina: 51:31

Jezik: Angleščina

Za ogled na celotnem zaslonu kliknite na videu gumb [ ] skrajno desno spodaj.

Turistične destinacije in znamenitosti

Kljub temu, da je Islandija po nastanku mlada pokrajina in se še vedno oblikuje, postaja vedno bolj zanimiva turistična destinacija. Očarala vas bo neokrnjena narava in njene značilnosti.


  1. Reykjavík: Glavno mesto Islandije, ki ima vse značilnosti evropskega modernega mesta z zanimivim starim mestnim jedrom. Vse znamenitosti mesta lahko obiščete peš. Reykjevik je najbolj severno ležeča prestolnica na svetu, ne daleč od polarnega kroga.
  2. Akureyri: Drugo največje islandsko mesto, ki je le 100 km oddaljeno od severnega tečajnika, je upravno, kulturno in izobraževalno središče severne Islandije. Slovi po najsevernejšem botaničnem vrtu, izjemni naravi, muzejih in galerijah ter naprednih sistemih za varovanje podatkov.
  3. Egilsstaðir: Glavno mesto na vzhodu Islandije.
  4. Höfn: Glavno mesto na jugovzhodni obali.
  5. Húsavík: Mesto je znano kot najbolj zanesliva točka za opazovanje kitov poleti.
  6. Keflavik: Je mednarodno letališče in zelo zanimivo mesto.
  7. Isafjörður: Največje mesto na Zahodu fjordov.
  8. Selfoss: Največje mesto na jugu Islandije in glavno kmetijsko središče.
  9. Stykkishólmur: Glavno mesto na polotoku Snæfellsnes.


Ostale destinacije

Na Islandiji imate možnost številnih izletov iz katerega koli večjega mesta, kot so Reykjavík in Akureyri. Izlete vam ponujajo za razumno ceno, vendar je najugodneje, da najamete avto.

Narodni parki

  1. Thingvellir: Park je na seznamu svetovne dediščine UNESCO. Leži 30 do 50 km vzhodno od Reykjavika. Tukaj je bil leta 930 ustanovljen prvi islandski parlament in hkrati najstarejši na svetu.
  2. Vatnajökul: Je največji narodni park v Evropi in vključuje nekdanja Skaftafell in Jokulsargljufur narodna parka. Pokriva kar 12 % površja Islandije. Znan je po najvišji gori Islandije Hvannadalshnúkur, največjemu ledeniku Vatnajökull in največjemu slapu v Evropi Dettifossu.
  3. Snæfellsjökull: Nahaja se na zahodu Islandije na konici polotoka Snæfellsnes. Znan je po zaledenelem vulkanskem kraterju, ki je opisan v knjigi Julesa Verna, Potovanje v središče Zemlja.

Druge znamenitosti

  1. Modra laguna: Kopališče je biser južne Islandije, ki se nahaja blizu glavnega mesta Islandije. Kopanje v topli geotermalni vodi v odtenkih od turkizne do temno modre barve je pravi užitek.
  2. Myvatn: Področje spada med naravne svetovne zanimivosti, ki so v večini povezane z vulkanskimi in termalnimi značilnostmi. Nastanite se lahko na prelepem modrem jezeru.
  3. Gullfoss: Slap se nahaja približno 60 km vzhodno od Reykjavika in je najlepši slap na Islandiji.
  4. Geysir: Nahaja se 10 km zahodno od Gullfoss. Geysir ni več aktiven.
  5. Jökulsárlón: Je ledeniška laguna na jugovzhodu Islandije, v bližini Hofna. Laguna je globoka do 190 m. Tu je bil leta 2002 posnet film Jamesa Bonda, Die Another Day.
  6. Laugardalur park: Leži v notranjosti Islandije, na planoti Landmannalaugar. Je eden največjih in najzanimivejših geotermalnih področij na otoku. Tukaj se lahko okopate v naravni termalni vodi in opazujete pravljično pokrajino neštetih kristalno čistih jezer, vročih vrelcev, ledenikov, polj lave, raznobarvnih kamnin ter visokih gora.
  7. Grimsey: Otok je znan po svojih 100m visokih klifih na katerih gnezdijo kolonije ptic. Otok je edini, ki leži v arktičnem obroču.
  8. Helgafell: Sveta gora, ki je predstavljena v islandski zgodovini in literaturi.

Skriti kotički

Potovalni načrti

  • Okoli Islandije v 7 dneh: mesto Selfoss, narodni park Thingvelli, gejzir Strokkur, slap Gullfoss, slap Skogafoss, mesto Kirkjubæjarklaustur, narodni park Skaftafell, ledeniška laguna Jökulsárlón, mesto Djupivogur, mesto Egilsstadir, slap Dettifoss, vulkanski sistem Krafla, polje Hverarönd, jezero Myvatn, mesto Husavik, slap bogov Godafoss, pokrajina Akureyri, mesto Glaumbaer, mesto Blonduds, mesto Reykjavik, Modra laguna
  • Polarni sij 7 dni: mesto Reykjavik, slap Gulfoss in gejzir Strokkur, jezero Thingvallavatn, nacionalni park Thingvellir, mesto Selfoss, slap Skogarfoss in slap Seljalandsfoss, mesto Vik, ledenik Solheimajokull, mesto rastlinjakov Hveragerdij, zaliv Hvalfjörðurju, mesto Borgarnes, polotok Snafelsness, naselje Stykkisholmur, Reykjavik, dežela škratov trolov in skritih ljudi Hafnarfjordur
  • Islandija in Vestmanski otoki, 8 dni: mesto Reykjavik, vulkanski krater Kerio, dolina termalnih vrelcev Haukadolur, Geysir, gejzir Strokkur, slap Gullfoss, narodni park Thingvellir, Vestmansie otoki, otok Heimaey, narodni park Skaftafel, ledeniška laguna Jökulsárlón, ribiška vasica Höfn, mesto Egilsstadir,najmogočnejši slapu Dettifos, jezero Myvatn, slap Godafoss, mesto Akureyri, kraj Laugarbakki, Modra laguna

Aktivnosti

  • Islandija, zaradi edinstvene in čudovite narave, ponuja veliko možnosti za pohodništvo. Zaradi kamnitega terena in lukenj potrebujete visoke pohodne čevlje. Pripravljeni pa morate biti tudi na nepredvidljivo vreme v poletnih in zimskih mesecih.
  • Zaledeneni slapovi in ledeniki so raj za ljubitelje plezanja.
  • Zelo priljubljen je rafting. Na jugu Islandije se lahko spustite po reki Hvita, na severu pa po rekah Vestari in Austari Jokulsa. Agencije katere ponujajo rafting se nahajajo v Varmahlid.
  • Islandija ni znana po smučarskih območjih. Ima pa mesto Akureyri na severu države majhno smučišče primerno za turno smuko.

Koristne informacije

Glavno mesto: Reykjavík

Valuta: islandska krona

Število prebivalcev: 321.857

Elektrika: 220V/50Hz

Tel. koda države: 354

Časovni pas: UTC +

Telefon za njuno pomoč: 112

Domena: .is

Velikost države: 103.125 km²


Več podatkov na Wikipedia.si

Zemljevidi in geografija

Zemljevid

Islandija-zemljevid.png

Dinamični zemljevidi

Regije

Islandija je razdeljen na različna geografska območja.

 Zahodna Islandija
 Kraji:Reykjavik, Borgarnes, Stykkishólmur, Grundarfjordur, Búðardalur, otoki Breiðafjörður...
 


 Severna Islandija
 Kraji:Sauðárkrókur, Siglufjörður, Dalvík, Akureyri, Húsavík,...
 Na tem delu Islandije najdemo dramatična polja lave, turbulentne slapove. 


Vzhodna Islandija
Kraji:Egilsstaðir, Seyðisfjörður, Höfn í Hornafjörður,...
V tem delu Islandije je veliko fjordov in edini mednarodni potniški trajektni terminal.


Južna Islandija
Kraji:Hveragerði, Eyrarbakki, Selfoss, Vík, Hella in Hvolsvöllur, Kirkjubæjarklaustur,...
V tem delu Islandije so najbolj priljubljene turistične znamenitosti, med drugimi Zlati krog. 


Notranjost Islandije
Notranjost Islandije predstavlja velik del ozemlja, vendar mest v tem delu ni. Najdemo nekaj  barak, ki so v poletnem času namenjene turistom.

Lastnosti pokrajine

Islandija je največji vulkanski otok na svetu in meri 103.000Km2. Nahaja se na stičišču Severnega Atlantika in Severnega ledenega morja. Nastala je zaradi razmikanja Severno-ameriške in Evroazijske litosferske plošče. Plošči se še vedno razmikata zaradi česar se Islandija veča. Islandija je zaradi zgodovinskih, političnih, kulturnih in praktičnih razlogov vklučena v Evropo.

Južno od arktičnega kroga leži glavni otok, ki poteka preko otoka Grímsey. Islandiji pa pripada še trideset manjših otokov od katerih sta poseljena Grímsey in Vestmanski otoki. 14,3 % površine pokrivajo jezera in ledeniki. Največji jezeri sta Þórisvatn 83-88 km² in Þingvallavatn 82 km². Najgloblje jezero je Jökulsárlón, 248 m. Prek Islandije poteka niz razpok, ob katerih so lavni tokovi in ognjeniški stožci. Skoraj polovico Islandije zavzemajo bazaltne planote, ostalo pa je iz prhkih ognjeniških izmečkov, tafre. Obala je dolga 4.998 km in se v kopno zajeda v obliki fjordov. Na Islandiji je pet ledenikov, ki pokrivajo 11.800 km² površja. Največji ledenik je Vatnajökull, ki pokriva kar 8.300 km² površja in je hkrati tudi največji izhodni ledeniki. Iz njega iztekajo Breiðamerkurjokull, Skeidararjokull, Skaftafellsjokull in Svinafellsjokull, zaradi česar je Islandija dobila ime »otok ledu in ognja«. Večina ledenikov se, zaradi večje količine padavin, nahaja na južnem višavju. Reke imajo velik strmec in ledeniški rečni režim.


Najvišji vrh Islandije

  • Hvannadalshnúkur (2.119 m)

Islandski ledeniki so (po površini):

  • Vatnajökull (8.300 km²)
  • Langjökull (953 km²)
  • Hofsjökull (925 km²)
  • Mýrdalsjökull (695 km²)
  • Drangajökull (199 km²)
  • Eyjafjallajökull (107 km²)
  • Skaftafellsjokull

Najdaljša reka

  • Thjórsá

Najmogočnejši slap po količini pretoka

  • Dettifoss je visok 44 m, s 500 m³/s pretoka
  • Zgodovinsko pomembni slapovi so še Gullfoss, Selfoss, Svartifoss, Goðafoss

Vreme in klima

Islandija je zaradi atlantskih zalivskih tokov deležna zmerno svežega morskega podnebja s hladnimi poletji in sorazmerno blagimi zimami. Vreme je spremenljivo, lahko vas opeče sonce in čez par minut namoči dež, zato je potrebno biti pripravljen na vse. Zaradi viharnih JZ vetrov lahko v notranjosti tudi poleti sneži. Povprečna temperatura v mesecu juliju je 12 stopinj Celzija.

Letni časi

Zima

Glede na lego Islandije je zima relativno mila. Topel zalivski tok pozimi prinaša nad Islandijo topel in vlažen zrak. Najnižje temperature se pozimi spustijo do okoli −25 ali −30 °C na severnem delu Islandije. Južni nižinski deli Islandije imajo povprečno temperaturo januarja okoli 0 °C, visokogorski deli pa okoli −10 °C.

Poletje

Islandija ima relativno hladna in vlažna poletja. Najtoplejši mesec na Islandiji je Julij. Južni nižinski deli ter zahodni deli Islandije imajo povprečno julijsko temperaturo okoli 10 °C. Najtoplejši poletni dnevi na Islandiji dosežejo temperature do okoli 20 °C ali celo 25 °C.


Vremenska napoved in vreme v preteklih letih

Najbolj primeren čas za obisk

Islandija je za obisk najbolj primerna v poletnih mesecih, ko so dnevne temperature okoli 15ºC, nočne pa okoli 8ºC. V tem letnem času je vreme lepše, vegetacija je bujna in zelena ter večja dostopnost do nedotaknjenih kotičkov dežele.

Zgodovina

Arheološke raziskave ruševin koče v Hafnir-ju na polotoku Reykjanes in ogljikova datacija so pokazale, da so na otoku prvi živeli keltski menihiti v letih 770 in 880. V letih 870 in 874 so Islandijo začeli naseljevati Vilingi in Kelti. Islandijo je odkril Viking Gardar Svavarsson, ki je leta 870 prezimoval v mestu Husavik v severni Islandiji in ga poimenoval po sebi Garðarsholmur. Ravno tako so prvo naselbino Reykjavik – Megleni zaliv, ustanovili Vikingi. Leta 930 se je sestal prvi parlament imenovan Althing, ki je bil prva taka institucija na svetu. Parlament je imel zakonodajno, sodno in izvršilno oblast in okoli leta 1000 odločil, da bodo vsi prevzeli krščansko vero. Sprva je islandska cerkev sodila pod bremensko nadškofijo, v letih 1104 do 1154 pod Lund in kasneje pod Trondheim. Parlament je po vojni leta 1262 imenoval norveškega kralja Haakona IV. tudi za islandskega vladarja. Takrat je Islandija izgubila svojo samostojnost in otoku sta izmenično vladali Norveška in Danska. Islandija leta 1397, s kalmarsko unijo, pade pod Dansko, ki je odpravila samoupravo. Ker so imeli danski trgovci monopol je gospodarstvo propadlo. Leta 1537 je Islandijo zajela reformacija. Otok so zaradi ekstremnih vremenskih razmer, ki so bile posledice lege otoka in odmaknjenosti od celine, zaznamovale revščina, lakota, naravne katastrofe in epidemije. Stanje v gospodarstvu se je konec 18. stoletja začelo izboljševati, ko je bil odpravljen monopol danskih trgovcev. Islandija je 24. januarja 1814 podpisala mirovni sporazum in ostala pod Dansko oblastjo in leta 1834 že imela svoje predstavnike v parlamentu. Leta 1843 je pod vodstvom Jona Sigrdssona, Islandija v boju za neodvisnost, obnovila svoj parlament. Omejeno avtonomijo je dobila leta 1974 z dansko ustavo in leta 1918 so jo razglasili za suvereno kraljevino v uniji z Dansko. Maja Islandijo zasedejo Britanci in kasneje Američani. Večina Islandcev so se na plebiscitu leta 1944 izrekli za samostojnost, 17. 6. 1944 pa so na zgodovinskem Þingvellirju razglasili republiko. Članica pakta NATO je Islandija postala leta 1949, EFTI pa se je pridružila leta 1970. V evropski gospdarski prostor se je vključila leta 1994, vendar ni članica EU.

Hrana

Najpomembnejše sestavine islandske kuhinje so jagnjetina, ribe, perutnina in mlečni izdelki. Že od nekdaj vam na Islandiji postrežejo sezonske in regionalne jedi v mnogih različicah. Priljubljeni so tudi sušeni ali dimljeni mesni izdelki in različne ribje ali mesne juhe, postrežejo pa vam vedno bolj pogosto tudi različne zelenjavne jedi. Obrok zaključijo z raznovrstnimi okusnimi slaščicami. V njihovi kuhinji boste našli mnogo posebnosti in specialitet.


Tradicionalne jedi na Islandiji so:

  • Skyr – islandski tradicionalni jogurt z 0,5 % vrednosti maščob. Po teksturi je gostejši od navadnih jogurtov.
  • Hákarl – jed, ki je prepravljena iz mesa morskega psa, ki ga obesijo na zrak in ga sušijo do pet mesecev. Meso pridobi okus po amoniaku.
  • Svið – jed je sestavljena je iz polovice kuhane ovčje glave, krompirja in repe.
  • Hangikjöt – jed iz prekajenega mesa jagnetine, krompirja, bechamel omake in graha. Je tradicionalna hrana za božične praznike.
  • Surmjolk – kislo mleko je sveža mlečna jed, ki se jo večinoma je z rjavim sladkorjem ali z musliji.
  • Suha riba – riba pripravljena na prastar način.
  • Raekjusalat – solata iz rakovic, ki se uporablja kot premaz za kruh. Sestavljena je iz rakovic, jajc in majoneze.
  • Flatkokur – kruhova specialiteta.
  • Snudar – kruhove rolice premazane s čokolado in s cimetom, ki so zelo priljubljene pri otrocih.
  • Pylsa med ollu – hot dog, ki je iz Amerike uvožena specialiteta.

Pijača

Na Islandiji je tradicionalna pijača kava in ponovno vam jo napolnijo brezplačno. Najboljša je voda iz pipe in jo v vseh lokalih postrežejo brezplačno. Sokovi so uvoženi in narejeni iz koncentrata.

Alkoholne pijače so zelo drage. Na primer, pol litra piva Viking v baru bo stalo približno 900 ISK. Cenejši alkohol lahko kupite v trgovinah na letališču.


Lokalne blagovne znamke piva so:

  • Egils : Lite , Gull , Pilsner , Premium , El Grillo
  • Vífillfell : Thule , Gull , Lite , Viking
  • Bruggsmiðjan : Kaldi
  • Ölvisholt Brewery : Skjálfti
  • Ölgerð Reykjavíkur : Gullfoss
  • Mjöður Brugghús : Jökull , Skriðjökull


Brennivin

Brennivin je islandski šnops, imenovan tudi »črna smrt«, je krompirjevo žganje z okusom po kumini. Kupite ga lahko samo v državni metropoli ATVR-ju in v Duty free shopu v Keflaviku, ob vstopu in izstopu iz države.

Appelsin

Appelsin je limonada iz pomaranč.

Maltextrakt

Maltextrakt je pivu podobna sladka pijača.

Nakupovanje

Ponudba islandskih trgovin je na visokem nivoju. Zelo znani so izdelki iz volne narejeni iz edinstvene pasme islandske ovce. Najdete tradicionalne in moderne puloverje, pletene jopice, čepice in rokavice ter moderna oblačila iz flisa. Islandija je znana po keramiki, steklenih izdelkih in srebrnem nakitu. Ribiči pa lahko izbirajo iz bogate ponudbe prvorazredne ribiške opreme.

Izplačan davek dobite samo za določene izdelke islandskega porekla. Povračilo davka znaša do 15% maloprodajne cene, v primeru da zapustite Islandijo najpozneje v roku treh mesecev od nakupa blaga, znesek nakupa pa mora preseči 4.000 ISK. Volneni izdelki, kjer nakupni znesek presega 40.000 ISK, so pregledani na carini.

Gospodarstvo in ekonomija

Islandija je bila do dvajsetega stoletja ena najbolj revnih držav zahodne Evrope. Pred letom 1970 je ribolov predstavljal Islandiji 90 % izvoznih prihodkov. Z nadgradnjo infrastrukture in večjim izkoriščanjem njihovega najpomembnejšega naravnega vira, rib, se je stanje v državi začelo izboljševati. Z izkoriščanjem geotermalne in hidro energije pa je Islandija pritegnila pozornost tujih investitorjev, ki so bili pripravljeni investirati v proizvodnjo aluminija. Proizvodnja aluminija se je zato začela hitro širiti in bila pomemben izvozni proizvod. Od leta 2002 do 2008 je pospešeno rasla tudi finančna dejavnost. Leta 2008 pred gospodarsko krizo je Islandija dosegala visoko rast, nizko nezposlenost in izredno enakomerno razporeditev dohodka med prebivalstvom. Čeprav je Islandija še vedno v procesu okrevanja je visoko gospodarsko in politično stabilna.

Glavna gospodarska panoga je ribištvo in industrija povezana z njim. Ribištvo ustvarja 12% BDP in je tako največji vzrok za visok življenjski standard. Sveže ribe v večini izvozijo v Veliko Britanijo in Nemčijo. Ker so nihanja pri ulovu rib si pomagajo z gojenjem v ribogojnicah. Največ industrije povezane z ribami je na JZ Islandije ob glavnem mestu.

Islandija na njivah, ki predstavljajo 0,1% vse površine, pridelujejo predvsem repo in krompir ter silažno krmo. Na travnikih in pašnikih, ki predstavljajo 22,7% površja, gojijo govedo, ovce in konje. Tu prevladuje mlečna živinoreja. V rastlinjakih, ki jih ogrevajo z vodo iz termalnih vrelcev, gojijo povrtnino, cvetje in celo banane. Islandija spodbuja razvoj kmetijstva, saj s tem omogoča poselitev podeželja. S hidroelektrarnami in tudi geotermalnimi elektrarnami pridobivajo večino energije za industrijo.

Pomemben dohodek državi prinaša turizem predvsem v poletnem času. Islandija je najdražja evropska država, vendar jo kljub temu vsako leto obišče okoli 190.000 tujih turistov.

Islandija spodbuja razvoj računalniških podjetij, živilske ter oblačilne industrije.

Kultura

Islandija ima bogato in raznoliko kulturo. Znana je po literarnih delih avtorjev iz 12. pa do 14. stoletja. V glavnem mestu Reykjavík so gledališča, umetniške galerije, knjigarne, muzeji in kinodvorane. Imajo pa tudi simfonični orkester, opero in štiri aktivne folklorne skupine. Na Islandiji je zelo razširjena ljubezen do literature, umetnosti, šaha in drugih intelektualnih udejavnosti.

Arhitektura

Tradicionalne hiše na Islandiji so zaradi pomanjkanja avtohtonih dreves bile pokrite s travo. Izvirne hiše iz trave so konstruirane kot prvotne vikinške dolge hiše.

Literatura

Številni znani avtorji kot so; Halldór Laxness, Gudmundur Kamban, Tomáš Gudmundsson, David Stefansson, Jon Thoroddsen, Steinn Steinarr, Gudmundur G. Hagalín, Þórbergur Þórðarson in Johannes UR Kötlum, prihajajo iz Islandije.

Najbolj znana klasična literarna dela so sage. Priljubljene in znane sage na Islandiji so Njáls, Grænlendinga in Eiríks.Oostale pomembne sare so še; Egils, Laxdæla, Grettis, Gísla in Gunnlaugs.

Avtorja WH Auden in Louis MacNeice sta pisala pisma iz Islandije (1937), v katerih opisujeta svoje potovanje po državi.

Umetnost

Združenje slikarjev je bilo na Islandiji v 19. stoletju. V tej skupini umetnikov so bili:

  • Johannes Sveinsson Kjarval, ki je bil znan po svojih slikah o vaškem življenju na Islandiji.
  • Ásmundur Sveinsson je bil abstraktni kipar 20. stoletja. Njegova skulptura Sæmundur stoji pred univerzo v Reykjavíku.
  • Einar Hákonarson je ekspresionistični slikar iz leta 1968. Bil je pionir v islandski umetnosti in likovna vzgoja. Bil je glavni pri ustanavljanju islandskega društva grafikov in prvi predsednik društva.

Jezik

Islandski jezik je germansko-nordijski jezik in je zelo enoten. Verjetno je nastal, ko so Islandijo naselili norveški priseljenci. Jezik sledi neprekinjeni literarni tradiciji in je do danes ostal skoraj nespremenjen. Od 12. stoletja naprej seje jezik širil v obliki sag in zgodovinskih pripovedih. Angleščino v večji meri razumejo in govorijo. Slovnica je težka in se jo je težko naučiti.


Imajo nekaj svojih črk:

  • á se izgovori "ow"
  • í se izgovori "ee"
  • é se izgovori "vi"
  • æ se izgovori "i" kot hi
  • ú se izgovori "oo"
  • þ se izgovori "th"
  • ð se izgovori "th"

Nekaj fraz, ki se jih lahko naučite, če obiščete Islandijo:

  • Takk = hvala
  • Bless = nasvidenje
  • Hallo = zdravo
  • hvar er = kje je
  • hvað kostar = koliko stane

Izobraževanje

Izobraževalni sistem na Islandiji obsega tri ravni: predšolsko vzgojo (otroci v starosti 2-6), obvezno izobraževanje (otroci v starosti 6-16) ter višje sekundarno izobraževanje (otroci v starosti 16-19). Imajo pa tudi višje in visokošolsko izobraževanje.

Delo

Na Islandiji so trenutno plače nizke in brezposelnost narašča, zato v tem času ni ravno primerna država, kjer bi iskali zaposlitev. Večina tujih državljanov potrebuje delovne vize. Izjeme so državljani nordijskih držav in držav EU. Ker ima Islandija strogo politiko priseljevanja je delovne vize težko pridobiti. Ravno tako pa Islandija zaradi svoje majhnosti daje pri zaposlovanju povdarek na družinskih vezeh in poznanstvih, kar za tuje državljane ni ugodno.

Varnost

Islandija je varna država. Zelo malo je izkušenj s krajami ali s katerimi drugimi kaznivimi dejanji.

Nevarnost predstavlja predvsem spreminjajoče vreme, zato morate biti pri potovanju po Islandiji dobro pripravljeni na spremembe. Nesreče in posledično smrtne žrtve med turisti se dogajaj zaradi dveh razlogov. Zaradi ekstremnih pustolovščin ali zaradi neumnost, večina teh pa se jih je zgodila na ali pod ledeniki. Ledeniki so zelo nevarni, zato je potrebno najeti izkušenega vodnika. Prav tako pa predstavljajo nevarnost visokogorja, ki so priljubljena pri pohodnikih. Zaradi nenadnih viharjev so lahko v veliki nevarnosti.

Nacionalna številka za klic v sili je 112.

Zdravje

Če potujete na Islandijo se ni potrebno dodatno cepiti. Zelo dobro imajo urejeno zdravstvo, odlične zdravnike in dostopne lekarne. Zdravstveni domovi ali bolnišnice so v vseh večjih krajih. 24 ur na dan lahko pokličete številko za nujne primere 112. Če predložite obrazec E111 ste na Islandiji zdravstveno zavarovani. Največjo nevarnost predstavlja vreme, saj pride do nenadnih neviht in viharjev tudi srdi poletja. Tudi zaradi dežja lahko manjše reke poplavijo in je območje nemogoče prečkati z avtom.

Telekomunikacije

Telefon

Mednarodna klicna koda za Islandijo je 00354 ali +354. Nacionalna številka na Islandiji je sedem mestna in na splošno v pisni obliki xxx xxxx ali xxx-xxxx. Številke se ponavdi začnejo s 5xx xxxx v Reykjaviku in s 4xx xxxx na podeželju. Regijskih pozivnih številk ni.

Številke mobilnih telefonov se ponavadi začnejo s številko 6xx, 7xx xxxx xxxx xxxx ali 8xx. Za vse storitve je klic v sili številka 112.

Cene klicev znotraj Islandije so razmeroma ugodne in paketi zajemajo razne ugodnosti kot so, družinski paketi, paketi med prijatelji, brezplačni klici in sporočila. Za mednarode klice pa so na voljo kartice, ki jih dobite v večini trgovin z živili in bistveno zmanjšajo stroške mednarodnih klicev.

Islandija ima tri glavne ponudnike mobilnih storitev: Siminn, Vodafone in Talk. Če imate odklenjen mobilni telefon, lahko kupite lokalno SIM kartico in privarčujete. Večjih podjetja za telekomunikacije lahko oskrbujejo 3G mobilni internet. Ko potujete na Islandijo preverite pokritost.

Internet

Islandija je dobro pokrita z internetom. Večina ima doma ADSL povezavo. Težave včasih povzroči preobremenjenost linij. Večina kavarn, hotelov, penzionov, hostlov itd imajo delovno omrežje Wi-Fi, ki je na splošno brezplačno. Na Univerzi in nacionalni knjižnici lahko uporabite javne računalnike brezplačno in brez potrebe po prijavi.

Pošta

Islandija ima zanesljive in učinkovite poštne storitve. Na spološno so pošte med tednom v Reykjavíku odprte od 9.00 do 18.00 ure, v drugih krajih pa je urnik krajši. Nabiralnike imajo svetlo rdeče barve in označene z napisom Pósturinn.

Poštne znamke lahko kupite na številnih lokacijah; v Nóatún supermarketih, N1, Olis in Shell bencinskih črpalkah ter nekaterih knjigarnah. Da pošta prispe do Evrope ali Amerke ponavadi potrebuje 3 do 5 delovnih dni. Za pošiljanje paketov so na voljo mednarodna kurirska podjetja kot so TNT, UPS, FedEx ali DHL.

Spoštujte običaje

Turisti vidijo islandski narod kot nedostopen in osoren, vendar so v resnici zelo prijazni in ustrežljivi.

  • Točnost na Islandiji ni vrlina, tako kot v drugih evropskih državah. Pogosto zamujajo vsaj 15 minut, lahko tudi veliko več.
  • Kadar Islandci uporabljajo angleščino, velikokrat izgovorijo besedo fuck, vendar beseda ni tako huda kletvica kot v angleščini in je ne smete jemati za slabo.
  • Ko pridete na Islandijo vas domačini takoj vprašajo za vaše mnenje o Islandiji. Njihovo standardno vprašanje je: "Kako vam je všeč Islandija?" Na vprašanje odgovorite pozitivno, saj je to za njih velikega pomena.
  • Islandski narod spoštuje tradicijo in ohranja starodavna prepričanja. Veliko jih verjame v skrite ljudi, imenovane huldufólk, nekateri pa trdijo, da so jih celo srečali. Skriti ljudje so palčki in v Reykjaviku imajo tudi muzej, ki jim je namenjen.

Prihod na destinacijo

Zahteve za vstop

Na Islandijo lahko pridete z letalom ali ladjo. Za bivanje na Islandiji do 90 dni vizum slovenskim državljanom ni potreben(sporazum z dne 14.10.1992-Ur.l.RS št.58/92). Na Islandijo lahko potujete s potnim listom ali osebno izkaznico. Za mladoletne otroke, ki na Islandijo potujejo sami ali s tretjo osebo, dovoljenje staršev ni potrebno, je pa priporočljivo.

Potovanje in gibanje je na nekaterih območjih omejeno, zato je potrebno upoštevati priporočila in navodila. Ko potujete na Islandijo se je dobro vnaprej seznaniti z informacijami, ki jih objavlja mednarodno letališče v Reykjaviku. Informacije dobite na spletni strani letališča Kefairport.

Z letalom

Keflavik je mednarodno letališče na jugozahodu države in je približno 40 kilometrov oddaljeno od glavnega mesta Islandije, Reykjavika. Od letališča do prestolnice vas pripelje avtobus imenovan FlyBus, v približno 45 minutah. Na voljo je tudi taksi, ki pa je veliko dražji. Vožnja s taksijem od letališča do Reykjavika stane približno 9500 ISK. Podjetji Hertz in Avis pa vam omogočata najem avtomobila.

Letalski prevozi na in po Islandiji so zaradi pomanjkanja konkurence dragi. Če načrtujete potovanje na Islandijo je dobro, da se naročite na glasili Icelandair in WOW Air. Letalski družbi omogočata rezervacijo po e-pošti za nižjo ceno kot ostali ponudniki.

Letalski prevozniki, ki letijo v Keflavík:

  • Družba Icelandair ima redne letalske linije iz ZDA in Kanade,
  • Družba Delta Airlines vozi sezonsko med New Yorkom (JFK) in Islandijo.
  • WOW Air je nov Islandski nizkocenovni letalski prevoznik in leti iz Keflavíka do večine evropskih mest: Alicante, Barcelona, ​​Berlin, Düsseldorf, Stuttgart, Salzburg, Zurich, Varšava, Vilna, Milano, Amsterdam, Pariz, Lyon, Köbenhavna in London.
  • Družba Germanwings ima sezonske lete iz Kölna.
  • Družba SAS ponuja direktne lete iz Osla, s povezavami do Stockholma in drugih delov Skandinavije.
  • Družbi Niki in Air Berlin imata sezonske lete v nekaj krajev v Evropi.
  • Družba Norwegian ponuja direktne lete iz Osla.
  • Družbi Air Islandija in Atlantic Airways zagotavljata linijski prevoz na Grenlandijo in Ferske otoke.

Z ladjo

Če potujete z ladjo so vaše možnosti omejene, saj je potovanje dolgo. Če se vseeno odločite za ta način je dobro, da imate svoj avto ali se odločite za obisk Ferskih otokov. Trajekti Smyril Line tedensko vozijo iz Danske, Norveške in Švedske in pripeljejo v pristanišče Seyðisfjörður na Islandiji. Če so vam všeč avanturistična potovanja se lahko odločite za potovanje z eno od plovil islandske tovorne ladje Eimskip, ki potujejo na relaciji Rotterdam, Hamburg-Göteborg-Århus-Fredrikstad-Tórshavn-Reykjavik in se vračajo preko vzhodne Islandije. Potovanje traja 8 dni v času od sredine aprila do sredine oktobra, plovilo pa je namenjeno največ trem potnikom.

Transport po destinaciji

Letalo

Letalska družba Air Iceland ima redne letalske linije iz Reykjavika do večjih letališč v vseh delih Islandije. Landsflug pa ima dnevne lete tudi na manjših letališčih po vsej državi. Letite lahko naprimer iz Reykjavika do Vestmannaeyjar.

Avto

Vožnja z avtom je po Islandiji enostavna. V zimskem času boste potrebovali vozilo na štiri pogon. Večina cest je pozimi zaprtih, odprejo jih konec junija in ponovno zaprejo septembra. Očara vas vožnja po obvoznici, ki sledi obali in obkroži Islandijo, dolga pa je 1.400 kilimetrov. Obvoznica ne vključuje zahodne fjorde in polotoka Snæfellsness. 90 % ceste je asvaltirane, ostala je makedamska. Obstaja tudi nekaj tunelov, ki omogočajo nekoliko lažji prehod. Najkrajši tunel, ki gre pod Hvalfjorður v bližini Reykjavika je potrebno plačati. Cena je 800kr v obe smeri.

Avtobus

Na voljo je pogost avtobusni prevoz do večine delov Islandije, do visokogorja pa samo v poletnih mesecih. Flybus vozi na liniji med letališčem Keflavik in glavnim mestom Reykjavik, vendar je ta avtobusna linija omejena od oktobra do maja. Avtobusne družbe v Islandiji so Austurleid za jug in vzhod Islandije, SBK Travels za Keflavik in Reykjanes, Stjornubilar za zahodne fjore in Trex za za zahodno in severno Islandijo.

Taxi

Na Islandiji imajo vsa večja mesta taksi službe, vendar pa je najem vozila zelo drago.

Kolo

Islandija je za kolesarjenje še posebej primerna v poletnih mesecih. Obvoznica vzdolž obale je kot nalašč za kolesarjenje. Na spletni strani Icelandic Mountain Bike Club in Icebike lahko preverite o vseh možnostih kolesarskih poti.

Spanje in namestitev

Islandija ima veliko možnosti nastanitev, ponavadi v višjem cenovnem rangu, vendar so tudi cenejše nastanitve dobro vodene in čiste. Izbirate lahko med dragimi hoteli s 5 zvezdicami v Reykjaviku do cenejših kampov. Zanimivi za bivanje so manjši hoteli B & B ter penzioni, ki vključujejo tudi nekaj zelo lepih farm. Na Islandiji najdete tudi veliko hostlov. Nekaj se jih nahaja v šolskih poslopjih, zato so odprti samo v poletnih mesecih.

Hoteli

Hoteli so na Islandiji zelo čisti in lepo vzdrževani. Najdete jih povsod na otoku in rezervacijo lahko, tudi v poletni sezoni, naredite kar po telefonu, tik pred prihodom.

Fosshotels hoteli je veriga 12 hotelov, ki so locirani po vsej Islandiji v bližini večjih mest in v bližini naravnih znamenitosti. Najblj priljubljen je hotel Fosshotel Nupar, ki se nahaja v bližini nacionalnega parka Skaftafell. Izbirate lahko med različnimi možnostmi nasanitve, vedno pa je vključen skandinavski samopostrežni zajtrk.

Icelandair je veriga poletnih hotelov v skandinavskem slogu, ki se nahajajo v večjih mestih po Islandiji. Najbolj znan je Nordica, ki je na obrobju mesta Reykjavik.

Hostli

Islandija ima po vsej državi veliko hostlov. Družbi Hostelling International pripada sedemintrideset hostlov. Če ostanete štiri ali več noči je dobro, da se odločite za nakup mednarodne članske izkaznice, saj je bivanje cenejše. Dodatnim stroškom pa se lahko izognete tudi tako, da imete s seboj posteljnino ali spalno vrečo.

Kmetije

Počitnice lahko preživite tudi na kmetiji. Kmetje, ki so člani združenja Farm Holidays vam v svojih domovih, penzionih, podeželjskih hotelih in kočah nudijo prenočišča. Nekatere od kmetij vam omogočajo tudi različne rekreacije; jahanje, ribolov, lov, jadranje, plavanje, ledeniške ture, golf ... Še posebej v poletnih mesecih je dobro, da si prenočišče rezervirate vnaprej. Vse dodatne informacije in možnosti nastanitve lahko preverite na njihovi spletni strani Icelandic Farm Holidays.

Planinske koče

Planinske koče so na Islandiji v privatni lasti ali v lasti države. Rezervacije so potrebne predvsem v poletni sezoni, rezervirate pa lahko posteljo ali sobo.

Kampiranje

Če imate omejeno količino denarja je najbolje, da se odločite za kampiranje. Kampi se nahajajo po vsej državi v bližini turističnih točk. Nekateri so manj opremljeni, drugi pa imajo vroče prhe, pralne stroje in opremo za kuhanje. Za kampiranje plačate med 500 in 1000 kr na osebo na noč. Vedno morate biti pripravljeni na mraz in spremenljivo vreme, zato zimska spalna vreča in topla pižama vsekakor ne bo odveč. Za rezervacijo prostora v kampu ne odlašajte, saj so avtodomi in mobilne hišice vedno bolj priljubljene tudi med islandci in lahko se zgodi, da tudi v velikem kampu ne bo prostora niti za šotor.

Nadredna destinacija