Irska

Iz wiki.potnik.si

Skoči na: navigacija, iskanje

Irska je otok zahodno od Velike Britanije, ki se ga je prijelo ime zeleni otok in je poznan kot dežela deteljic, mističnih škratov, številnih pubov kjer dobrovolnji Irci ob dobri glasbi nazdravljajo z Guinnessom. Pisatelj William Drenner jo je poimenoval tudi smaragdni otok. Na prvi pogled gre mogoče za dolgočasno pokrajino, vendar kmalu ugotovimo da je Irska izredno slikovita država. Od klifov na obalah, ravninskih, šotnih predelov v osredju, do kaledonskega hribovja Wicklow Mountains na vzhodu in bazaltnih stebrov Velikanovega prehoda (Giant`s Causeway) na severu, kar dopolnjuje pestra keltsko galska kultura in ostanki ostalih ljudstev, plemen, ki so naseljevala Irsko.

Fotogalerija znamenitosti

Pomoč:Nalaganje slik


Priporočamo Potovanje.si - zaupanja vredna potovalna agencija

Pred odhodom na pot vedno preverite ugodne hotele, potovanja, počitnice in letalske karte na prvi slovenski internetni potovalni agenciji POTOVANJE.SI.

Potovanje.si.png
..

Potopisi

Irska- smaragdni otok

Damjan Končnik Preberite: Irska- smaragdni otok, ki te očara s svojimi lepotami


Košček tradicionalne Irske

Igor Fabjan Preberite: Košček tradicionalne Irske

Okrog sveta

Beja Prohart Preberite: Okrog sveta v štirih mesecih- za začetek sedem evropskih

+ Dodaj svoj potopis

Najboljši potopisi bodo nagrajeni in objavljeni v najbolj brani slovenski potovalni e-reviji Potnik.si

Video turistični vodnik

Dolžina: 51 minut

Jezik: Angleščina

Za ogled na celotnem zaslonu kliknite na videu gumb [ ] skrajno desno spodaj.

Turistične destinacije in znamenitosti

Dublin
Dublin je glavno in največje mesto Irske, ki so ga leta 841 ustanovili Vikingi. Skozi stoletja so se kot upravljalci mesta zvrstili številni narodi in posamezniki, od Dancev preko angleških kraljev do leta 1922, ko je bil med Irsko in Veliko Britanijo podpisan sporazum o neodvisnosti in je Dublin postal glavno mesto novonastale države. Reka Liffey deli Dublin na dva dela, na severno stran, ki jo predstavlja O`Connell Street skupaj s številnimi manjšimi “nakupovalnimi ulicami”, in južno stran, kjer se nahajajo St. Stephen`s Green, Talbot Street, Trinity College, Christ Church, St. Patrick`s Chatedral ...
Poleg že zgoraj naštetih znamenitosti, si lahko ogledate še: glavno stavbo pošte (General Post Office), zapor Kilmaingam Gaol, pokopališče Glasnevin, trg Merrion (eden večjih trgov v Dublinu s številnimi zelenimi površinami), most Samuela Becketta, The Spire of Dublin (121 m visok spomenik na stičišču O`Connell Street in Henry Street), Famine Memorial (spomenik žrtvam velike lakote v 19. stoletju), gregorijanske stavbe, kip Molly Malone in Jamesa Joyca, številne muzeje (Dublin Writers Museum, Dublinia & the Viking World, National Museum of Ireland …), Temple Bar, grad Dublin, skladišče Guinness (Guinness Storehouse ), destilarno Old Jameson ...
Prireditve in festivali: Temple Bar Tradfest (januar, največji dublinski festival irske glasbe in kulture), Jameson Dublin International Film Festival (februar), Saint Patrick`s Day (18. marec), One City One Book (april), Street Performance World Championship (junij), Taste Festival (junij), Bloomsday (16. junij, v čast Jamesu Joyceu), Dublin Fringe Festival (september), Open House Dublin (september-oktober).

Killarney
Najbolj turistično obiskano mesto na Irskem, saj je izhodišče za panoramsko pot Ring of Kerry. Pot Ring of Kerry poteka po polotoku Iveragh.
Znamenitosti, ki jih lahko opazujemo po poti: kamnita utrdba Staigue Fort, narodni park Killarney.
Prireditve in festivali: Škratji sejem (Puck Fair v mestecu Killorglin, avgust), Saint Patrick`s Day (marec).

Galway
Največje mesto v zahodni regiji otoka in zelo popularna destinacija za turiste. Obalno mesto, ki je nastalo v 13. stoletju, je poznano po svoji živosti, predvsem nočnem življenju. Pogosta je živa glasba. Gre za univerzitetno mesto, kar privlači številne mlade turiste. V bližnjem predmestju se nahaja priljubljeno letovišče Salthill.
Znamenitosti: trg Eyre, The Spanish Arch (Španski obod, ki je ostanek starega zidu, ki je obdajal mesto, kjer so Španci tudi trgovali z Irci), soseska The Claddagh (soseska z zanimivo zgodovino in prijetna za sprehode), grad Lynch (danes banka, vendar v 16. stoletju je bila ta stavba grad). Mesto je znano tudi kot mesto plemen, kjer se poleti odvijajo številni glasbeni festivali, festivali hrane, irskega jezika in kulture. Galway je poseben tudi zaradi pokrajine, na zahodu je gorata, na vzhodu pa dolinasta s kmetijsko obdelavo.
Prireditve in festivali: Galway Arts Festiva, Galway International Oyster Festival (september, večdnevna prireditev s tekmovanjem sesanja ostrig in izletom v gojišče ostrig, Mardi-Gras parado, številnimi glasbenimi vložki in zgodbami morja za otroke (The Tales by the Sea), Galway Racing Festival, Saint Patrick`s Day (marec).

Dingle
Je majhno mesto v regiji Kerry na zahodu otoka. Nahaja se na istoimenskem polotoku, katerega zanimivost so osamljeni zalivi, peščene obale, prepadne stene, travnati vrhovi in samotne vasi. Na polotoku se je ohranila tudi gelščina (otoški jezik). Mesto D
ingle je pristaniško mesto in mesto številnih umetnikov in oblikovalcev.
Znamenitosti: zaliv z delfinom Fungiem, ki spremlja ribiške ladje.
Prireditve in festivali: Saint Patrick`s Day (marec).

Cork
Drugo največje mesto v državi, nahaja se v severozahodnem delu otoka, v istoimenski regiji Cork. Čeprav na prvi pogled ne deluje tako, je Cork obvodno mesto. Dokaz za to so številni mostovi in ostanki nekaterih glavnih rečnih kanalov. Na območju Patrick Street in Grand Parade so bile v 18. stoletju zasidrane ladje. Mesto je bilo ustanovljeno v 6. stoletju kot samostansko naselje ob reki Lee.
Znamenitosti: St. Mary`s Cathedral, St. Finn Barr`s Cathedral, mestna hiša in operna hiša, mestna galerija (Crawford Municipal Art Gallery), cerkev svete Ane (Saint Anna`s Church) z nadstropnim zvonikom iz rdečega peščenjaka in belega apnenca, Corški ljudski muzej (Cork Public Museum), dvorec Dunkathel.
Prireditve in festivali: Saint Patrick`s Day (marec), Cork Folk Festival (vikend v oktobru, nastopi številnih izvajalcev tradicionalne irske glasbe, s številnimi predavanji in delavnicami).

Limerick
Tretje največje mesto v državi so pričeli graditi vikinški priseljenci na bregovih reke Shannon. Mesto je poznano tudi po čipki, ki jo še danes izdelujejo sestre dobrega pastirja (Good Shepherd Sisters).
Znamenitosti: katedrala svete Marije (St. Mary Cathedral), grad kralja Johna, Treaty Stone (kamen sporazuma s kraljem Viljemom III. Oranskim), trg Pery Square, Limeriški mestni muzej (Limerick City Museum), Huntov muzej (The Hunt Museum).
Prireditve in festivali: Saint Patrick`s Day (marec).

Waterford
Waterford je najstarejše mesto na Irskem. Nahaja se na severozhodu otoka, blizu pristanišča za trajekte, Rosslare. Mesto je zgodovinsko samo po sebi, poleg tega pa se tu nahaja tudi muzej antične irske zgodovine Granary Museum. Mesto je poznano po proizvodnji kristalnega stekla, katere začetki segajo v 16. stoletje. Zaradi visokih davkov je bila tovarna zaprta, na kar so jo leta 1947 obnovili. Tovarna je danes odprta za obiskovalce.
Prireditve in festivali: Waterford Harvest Festival (septembra, irska tradicionalna kulinarika), Sparaoi festival.

Belfest
Belfast je prestolnica Severne Irske. Severna Irska je državna tvorba nastala leta 1921, potem ko je britanski parlament dovolili razdeliti otok na dva dela, in ta del je pripadel Združenemu kraljestvu. Mesto Belfast je nastalo v industrijski revoluciji (18., 19. stoletje), ko se je uveljavila tekstilna industrija. Belfast je tudi pomembno pristaniško mesto. Tu se je razvilo tudi ladjedelništvo. Belfast in Severno Irsko so v novejši zgodovini zaznamovali nemiri med katoliško in protestantsko skupnostjo.
Znamenitosti: spomenik Duh Belfasta (Spirit of Belfast), tržnica Svetega Jurija (Saint George`s Market), stolp z uro Albert Memorial Clock Tower, stavbe v viktorijanskem slogu – carinarnica (Customs House), Kraljičina univerza (Queen`s University Belfast), Donegall Place s stiliziranimi jambori, spomenik in muzej posvečen Titaniku (Titanic Memorial, Titanic Belfast), katoliška enklava Short Strand, hiša palm (Palm House), Ulstrski muzej (Ulster Museum), skulptura Vzhod (Rise), operna hiša Grand Opera House, Mednarodni zid (International Wall), posestvo Stormont.
Prireditve in festivali: Tennent`s Vital (dvodnevni glasbeni festival, avgust), Saint Patrick`s Day (marec).

Kilkenny
Kilkenny je največje mesto v regijo Kilkenny in se nahaja ob reki Nore v južnem predelu Irske. Atraktivno srednjeveško mesto poznano tudi kot Marble City – marmorno mesto.
Znamenitosti: grad Kilkenny, St. Canice`s Cathedral in okrogli stolp, Rothejeva hiša, hiša Shee Alms, Black Abbey (Črna opatija, dominikanska meniška cerkev z ohranjenimi srednjeveškimi elementi), St. Mary`s Cathedral, Kilkenny Town Hall (mestna hiša), St. John`s Prior.
Prireditve in festivali: Kilkenny Arts Week, The Cat Laughs Comedy Festival (junij), The Rhythm and Roots festival, The Source concert, Saint Patrick`s Day (marec).


Skriti kotički

Potovalni načrti

  • 2 dni: Dublin z okolico

Po ogledu številnih znamenitosti Dublina se lahko odpravimo na izlet v bližnja okoliška mesteca, Howth, Dun Laoghaire, Malahide, hribovje Wicklow Mountains, ledeniško dolino Glendalough ali pa v Dublinskem zalivu obiščemo North Bull Island (Severni Bikov otok). Howth je malo ribiško mesto severovzhodno od Dublina, kije dostopno z DART-om (hitra železniška povezava iz središča Dublina). Mesto je zanimivo zaradi polotoka ker ga z vseh strani obdajajo pečine. Po polotoku urejena krožna pot ponuja lepe panoramske poglede. Zanimivost tega mesteca sta svetilnik Baily in National Transport Museum (Narodni prometni muzej). Dun Laoghaire (izgovorjava Dun Larry) je obmorsko mesto, ki leži 12 km južno od glavnega mesta. Dun pomeni pristanišče. Pristanišče je na tem območju obstajalo še pred prihodom Vikingov. Ime mesta so poskušali angleški kralji zaradi izgovorjave spremeniti vendar so Irci pred osamosvojitvijo mestu vrnili izvirno ime. Mesto velja tudi za vstopno točko v Dublin z britanske strani. Posebnost tega mesta sta granitna pomola. Malahide je vasica v bližini Dublina. Ni del urbane regije, ker jo pred širitvijo Dublina na to območje varuje posestvo barona Talbota Malahidskega z lepo urejenimi parki in dvorcem Malahide. Wicklow Mountains je najobsežnejše neprekinjeno hribovito območje na Irskem nastalo s kaledonsko orogenezo in preoblikovano zaradi ledenikov iz zadnje ledene dobe. Izhodišče za pohode in vzpone na Wicklow mountains je dolina Glendalough, poznana tudi kot dolina dveh jezer.

  • 4 dni: Severni del otoka

1. dan: Belfast
2.dan: Antrim – Londonderry – Colaraine Znamenitosti Antrima: Antrimski grad, Antrimski okrogli stolp, Antrimska tržna hiša, jezero Laugh Neagh. Znamenitosti Londonderryja: murali (spomenik dogodku Krvava nedelja - »Bloody Sunday«) in soseska Bogside, »mejna« reka - Foyle, številne katedrale. Znamenitosti Colaraine: mestni trg Diamant z mestno hišo, cerkev svetega Patrika, marina, Riverside Theatre, kampus Ulsterske univerze.
3. dan: Bushmills - Velikanove stopinje – Carrickarre – Belfast
Destilarna viskija v Bushmillsu kot najstarejša destilarna na svetu in srednjeveški grad Dunluce, ki je zaradi svoje lege dostopen le preko mostu. Proti vzhodu pot vodi do Velikanovih stopinj (Giant`s Causeway). Gre za splet okrog 40 000 šesterokotnih bazaltnih stebrov, ki so nastali po izbruhu vulkana pred 50 do 60 milijoni let, ko seje bazična lava pričela strjevati. Legenda pravi, da je stopinje naredil irski velikan Fionnmac Cumhaill, ko je poskušal preko Severnega preliva doseči Irsko. Na poti nazaj proti Belfastu še postanek na otočku Carrickarede, katerega zanimivost je 20 metrov dolg vrvni most 30 metrov nad gladino morja. Pot do Belfasta poteka po ovinkasti, panoramski poti Antrimske obale.
4. dan: Belfast – Newgrange – Dublin
Newgrange je zanimiv zaradi kompleksa neolitskih grobnic in stoječih kamnov ob okljuku reke Boyne. Danes arheološki park, je bil v preteklosti po mnenju raziskovalcev neke vrste observatorij. Tu se nahaja tudi najstarejša sončna ura na svetu.

  • 6 dni: Južni del otoka

1. dan: Dublin – Athlone – Connemara – Galway
2. dan: Burren – Moherske pečine – Doolin
3. dan: Limerick – Dingle – Killarney
4. dan: Killarney – Iveragh
Po potoku Iveragh vodi del slavne irske panoramske ceste Ring of Kerry. Pot vodi mimo številnih prazgodovinskih in predkrščanskih spomenikov, na primer utrdbe Staigue Fort. V mestecu Killorglin vsako leto poteka Škratji sejem (Puck Fair). V Waterville je tekmovalno igrišče za golf in jezerom z možnostjo ribolova. Mestece Cahersiveen ponuja razgledno točko nad jezeri narodnega parka Killarney. Na poti do Killarneya se nahaja tudi mesto Kenmara. Narodni park Killarney je zanimiv zaradi številnih jezer, slapu Torc, hrastovega gozda in v Evropi redkega tisovega gozda ter redkega rdečega jelena.
5. dan: Cork – Waterford
6.dan: Waterford – Kilkenny – Kildare – Dublin

Aktivnosti

Koristne informacije

Glavno mesto:Dublin

Uradni jeziki: irščina, angleščina

Himna: Amhrán na bhFiann (The Soldiers` Song)

Valuta:evro (€, EUR)

Število prebivalcev:4,75 mil. (2015)

Elektrika: 230V/50Hz

Tel. koda države:+353

Časovni pas: UTC+1

Telefon za njuno pomoč:112 ali 999 (policija, gasilci, nujna medicinska pomoč)

Domena: .ie

Velikost države: 84 421 km²


Več podatkov na Wikipedia.si

Zemljevidi in geografija

Zemljevid

Zemlejvid Irska

Dinamični zemljevidi

Regije

 Vzhodna obala in osrednji del otoka
 Kraji:Dublin, Kildare, Malahide, Drogheda, Dundalk
 Znamenitosti: Dublin, Hill of Tara, konjske dirke v Kildareju, hribovje Wicklow - »vrt Irske« 

 Jugozahodna Irska
 Kraji:Cork, Killarney, Blarney, Mallow, Portmogee
 Znamenitosti: polotok Dingle, Ring of Kerry (turistična krožna pot od Killarneya do Kenmare), otok Skellig Michael, Blarney Stone
 Regija Shannon
 Kraji:Limerick, Adore
 Znamenitosti: narodni park Burren, grad Bunrraty, Moherske pečine (Cliffs of Moher), Clonmocnoise, tradicija irske glasbe, idilično irsko podeželje
 Zahodna Irska
 Kraji: Galway, Westport
 Znamenitosti: Aranski otoki, Connemara (polotok iz granita v zahodnem delu okrožja Galway) 
 Severozahodna Irska in pojezerje
 Kraji:Cavan, Donegal, Sligo, Carric-on-Shannon
 Znamenitosti: gora Ben Bullen, krožna pot Ring Fort
 Jugovzhodna Irska
 Kraji:Carlow, Kilkenny, Waterford, Wexford
 Znamenitosti: najstarejše mesto na otoku (Waterford), srednjeveško mesto marmorja (Kilkenny), številni muzej in srednjeveški festivali
 Severna Irska
 Kraji: Belfast, Londonderry
 Znamenitosti: Velikanov prehod (Giant`s Causeway), spomenik Duh Belfasta (Spirit of Belfast), stolp z uro Albert Memorial Clock Tower,  Mednarodni zid (International Wall), murali , Newgrange, grad Dunluce, Londonderry, Hiša palm (Palm House), ulica Donegall Place

Lastnosti pokrajine

Osrednji del otoka predstavlja nižavje na nadmorski višini od 60 do 120m, kjer so številna barja. Zgrajeno je iz karbonatnih apnencev , ki so deloma prekriti z ledeniškimi nanosi. V pokrajini Burren se je razvila kraška pokrajina. Zahodna obala je razčlenjena s številnimi riami in strmimi klifi. Na severu otoka je bil v začetku terciarja prisoten intenziven vulkanizem, ki je ustvaril Antrimsko planoto in Velikanove stopinje (Giant`s Causeway). Večina otoka se je nagubala in dvignila s kaledonsko orogenezo, najbolj pa je površje preoblikovala pleistocenska poledenitev. Oblikovali so se manjši griči – drumlini in eskerji. Najvišji vrhovi so na jugozahodu otoka, Carrantuohill (1038m), Binn Chaorach (1010m), Caher (1001m) …. Večina irskega površja je zamočvirjeno, tu se nahajajo številna šotišča in jezera. Najdaljša reka je s 360,5 km reka Shannon. Največje jezero je Lough Neagh, največje šotno barje pa je visoko barje Bog of Allen v osrednjem delu Irske.

Vreme in klima

Irska klima je pod močnim vplivom bližnjega Atlantskega oceana oziroma toplega Severnoatlantskega morskega toka. Najmočnejši je vpliv na zahodnih obalah, v notranjosti pa se vpliv zmanjšuje. Poletja so zato manj vroča, zime pa manj mrzle oziroma mile in vetrovne, snežne padavine so redke. Povprečna januarska temperatura je 5 0C; povprečna julijska temperatura je 15 0C. Poletja so topla in sočna z občasno oblačnostjo. Julija in avgusta so zaradi povečane količine vlage v zraku pogoste tudi nevihte. Največ dežja pade na zahodnih obalah, delih otoka (1000 - 1400 mm), vzhodni malo manj. Za najbolj namočena meseca veljata december in januar, najbolj suha meseca pa sta april in na jugu otoka junij.

Vremenska napoved in vreme v preteklih letih

Najbolj primeren čas za obisk

Zgodovina

Irska zgodovina je zelo pestra. Vsako ljudstvo, pleme, ki se je naselilo ali upadlo na otok, je pustilo svoj pečat v danes zelo pestri irski kulturi. Najbolj prepoznavne sledi so v zgodovini Irske pustili Kelti, Vikingi, Nomadi, Angleži in Škoti. Prvi naseljenci Irske so prišli iz območja današnje Škotske v pozni kameni dobi. Za svoje pašnike in polja so redčili gozdove. Ostanek njihove prisotnosti so poleg kamnitega orodja in lončene posode, velikanske kamnite grobnice. Okrog leta 500 pr. n. št. so na Irsko prišli Kelti – Galci , ki so najbolj vplivali na oblikovanje današnje irske kulture. Za Galce je veljalo da so samovšečni, bojeviti, radi so se tepli, veseljačili, dobro jedli in pili, cenili so pesništvo in poudarjali duhovno plat življenja. V 5. stoletju so prišli prvi misijonarji širiti krščanstvo. Najbolj poznan misijonar je bil sveti Patrick, ki je še danes zavetnik Irske. Ustanavljali in gradili so samostane in zgodnjekrščanske utrdbe, na primer Skellig Michael. V 9. stoletju je pleme iz Skandinavije, Vikingi napadlo, ropalo, plenilo, požigalo Irsko oziroma samostane. Iz tega obdobja so visoki okrogli stolpi, kot posebnost irskih samostanov. V kasnejšem obdobju so Vikingi spremenili taktiko in pričeli ustanavljati trgovska središča. Tako so nastala mesta Dublin, Waterford, Wexford, Cork, Limerick. Irska je bila v tem obdobju razdrobljena na več gospostev. Spor med njimi je Normanom omogočil, da so v začetku 11. stoletja zasedli in naselili Irsko. Številni normanski plemiči so prišli na otok in gradili kamnite gradove, obnavljali samostane. Angleški kralj je že leta 1171 zahteval »oblast nad Irsko« kljub temu, da ni bila vsa zavzeta. Normanski plemiči so se pomešali med prebivalce in prevzeli njihovo kulturo. Anglija je v 16. in predvsem 17. stoletju izvajala pritisk in izkazovala željo po zavzetju otoka. Sprva so na otok naseljevali svoje podanike , Škote in Angleže, nato so sledili krvavi pohodi s številnimi žrtvami med Irci. Do začetka 18. stoletja je bil večji del irskega ozemlja pod nadvlado manjšinske protestantske elite. Zaradi manjšega vpliva Angloircev pri odločanju in vodenju države so se le tej pričeli upirati – pojavila so se prva domoljubna gibanja. Splošno nezadovoljstvo je poskušala britanska vlada potlačiti s tem, da je katolikom vračala zemljo in državljanske pravice. Sledili so spopadi, katerih rezultat je bila Zvezna listina (1800), ki je pomenila razpustitev irskega parlamenta. Irski katoliški voditelji so Zvezno listino podprli pod pogojem, da bi imeli Irci zagotovljene sedeže v britanskem parlamentu, a ker do tega ni prišlo, je Daniel O`Connel pričel z organizacijo množičnega ljudskega gibanja pod geslom »emancipacija«. Politično dogajanje je zasenčila katastrofa, poznana kot »krompirjeva lakota« - krompirjeva uš je uničila glavni pridelek irskih kmetov, krompir. Konec 19.stoletja, se je Charles Stuart Parnell zavzel za neodvisnost Irske -Home Rule, vendar ni uspel. Napetost je rastla tudi v 20. stoletju. Leta 1916 se je zgodila velikonočna vstaja – Padraic Pearse je zavzel stavbo glavne pošte in razglasil novo Irsko republiko. Vstaja ni dobila množične podpore. Leta 1923, po gverilskem vojskovanju, pogajanjih in državljanski vojni, je bil dosežen sporazum o Svobodni državi Irski. Otok se je razdelil na Severno Irsko in Republiko Irsko. Republika Irska je leta 1973 postala članica EU, v 90ih letih pa dobila prvo predsednico – Mary Robinson. V Severni Irski je vseskozi prihajalo do spopadov me katoliki in protestanti. Katoliška skupnost je bila revna manjšina brez političnih in pravnih pravic. V 20. stoletju se je katoliška skupnost pričela zavzemati za svoje pravice. Oktobra 1968 je Severnoirska zveza za državljanske pravice organizirala pohod za državljanske pravice v Londonderryju, ki ga je prekinila Kraljeva ulstrska policija tako, da je protestnike pričela pretepati s pendreki. Pričelo se je trideset let trajajoče obdobje državljanske vojne med katoličani in protestanti. Zvrstili so se številni nemiri in protestna gibanja. Nemiri so se le stopnjevali, leta 1972 je britanska vojska v protestnem shodu v Londonderryju protestnike zaustavljala z molotovkami – ta dogodek je poznan kot »krvava nedelja« (Bloody Sunday). Leta 1994 je paravojaška skupnost razglasila premirje. Leta 1998 je bila podpisana mirovna pobuda Good Friday Agreement, ki je določila delitev oblasti med katoliško in protestantsko skupnostjo in Dublinu dodelila vpliv za urejanje notranjih zadev Severne Irske. Kljub temu so nekatere skupine IRE nadaljevale z napadi na civiliste in kriminalnimi dejanji. Leta 2005 je bil večji del IRE razorožen. Nasilje se je občutno zmanjšalo.

Hrana

Glavne sestavine v irski kuhinji so meso (svinjina, jagnjetina), krompir in zelje. Tipične jedi: fry-up, irska obara, zelje s slanino, colcannon, krompirjeva palačinka. Vsaka regija je prepoznana po svoji jedi. Mesto Kinsale je na primer mednarodno poznano po ribjih restavracijah. Na severozahodu otoka je po morski hrani prepoznano mesto Donegal Town (wikivoyage, 2016). Tradicionalni irski zajtrk sestoji iz slanine, hrenovke, jetrne klobase ali krvavice skupaj z ocvrtimi jajci, krompirjem in zelenjavo. Tipične irske jedi:

  • Čorba iz morskih sadežev
  • Guinnessov kruh (rjavi kruh sladkega okusa)
  • ostrige
  • Boxty (krompirjeve palačinke)-
  • Champ (pire krompir z mlado čebulo)
  • Coddle (obara s krompirjem, svinjsko klobaso in slanino – značilna za Dublin)
  • Colcannon (pire krompir in zelje)
  • Irska obara (obara s krompirjem in jagnjetino)
  • Pita z morskim sadeži (kosi ribe s pire krompirjem in stopljenim sirom)

Pijača

Irska je prepoznana po svojem pivu – stout (temno, kremasto pivo). Najbolj prepoznana znamka je Guinness (Dublin). Na Irskem sta med večjimi proizvajalci še Murphey`s in Beamish (iz Corka, možno ga je dobiti predvsem v južnem delu otoka). Poleg piva imajo Irci tudi svojo kavo in viski.

Nakupovanje

Valuta Irske je euro. Bančni bankomati so na voljo v vseh manjših mestih in naseljih. Najdete jih tudi v številnih pubih in trgovinah. Bankomati in plačevanje je možno s karticami Mastercard, Maestro, Visa pa tudi American Express in Diners Club. Hrana: Najcenejši način prehranjevanja so supermarketi, hitra hrana ali hrana v pubih. V pubih postrežejo carvery kosilo, ki sestoji iz popečenega mesa, zelenjave in ubiquitous krompirja. Pijača: Alkoholne pijače so relativno drage, predvsem na območjih z večjim turističnim obiskom. Pint (malo čez pol liter piva) stane od 4,2 eura pa vse do 7 eurov.

Gospodarstvo

Gospodarski razvoj je razdelil Irsko na razvitejši vzhodni del in manj razvit zahodni del. Gospodarstvo zahodnega dela je v veliki meri odvisno od primarnega sektorja. Kmetijska dejavnost ima velik pomen predvsem zaradi tega, ker zaseda skoraj 2/3 celotnega površja otoka. Najrodovitnejša območja so v južnem in vzhodnem delu. Za kmetijstvo je značilen upad števila kmetij, vendar se površina obstoječih kmetij povečuje. Na njivah se pridelujejo predvsem pšenica, ječmen, oves, krompir in sladkorna pesa, V osrednjem delu Irske se ukvarjajo tudi z govedorejo, v hribovitih predelih z ovčjerejo. Irska je leta 2011 v države Evropske unije izvozila kar 90 % pridelane govedine (4. v svetu). Pred zahodno irsko obalo se nahajajo z ribami najbolj bogata ribolovna območja v Evropski uniji. Lovijo skuše, slanike, polenovke, mole in vahnje. Zadnje čase se ribištvo preusmerja tudi v marikulturo – gojenje lososov in školjk. Rudna bogastva in naravni viri Irske so svinčeve in cinkove rude, pomemben energetski vir je šota (termoelektrarne), zemeljski plin na južnih in zahodnih obalnih območjih, nekaj malega je tudi vodne in vetrne energije. Irska je vodilna država v Evropi v proizvodnji računalniške programske opreme. V tehnološkem parku zahodno od Dublina – Silicon Dock, imajo sedeže internetne korporacije Google, Facebook, Linkedln, Twitter, Zynga, HP, Dropbox in Amazon. Pomembni sta tudi farmacevtska industrija (Cork, okolica Dublina) in kemična industrija. Med storitvenimi dejavnosti je glavna dejavnost turizem. Turiste privlačijo naravne znamenitosti, dediščina ladjedelništvo in etnični, politični spor.

Kultura

Literatura
Irska književnost je zelo bogata. V času anglo-normanske nadvlade je nastala legenda o Fionnu Mac Cumhaillu, njegovem sinu Oisinu in njunih bojevnikih. Z začetkom pokristjanjevanja je bila tema irskih pisateljev in pesnikov predvsem misijonarska dejavnost. Za časa rodbin Tudor in Stuart se uveljavi ljubezenska poezija izpod rok poklicnih pesnikov. V 17. stoletju se je uveljavila tudi ljudska poezija – pesmi v irščini. Vse več pa so pisali tudi v angleškem jeziku. Nekaj najbolj poznanih irskih pisateljev iz 19. stoletja:

  • Jonathan Swift (Guliverjeva potovanja)
  • Richard Brinsley Sheridan
  • Oscar Wilde

Literarno bogato je bilo tudi 20. stoletje. V delih se je odražala irska identiteta in odnos do lastne zgodovine naroda.

  • James Joyce (pisatelj, Umetnikov mladostni portret, Ulikses, Finneganovo prebujenje)
  • William Butler Yates (pesnik keltske renesanse)
  • Samuel Beckett (dramatik, Čakajoč Godota)
  • Roddy Doyle (pisatelj)
  • Frank McCourt (pisatelj, Angela`s Ashes)

Glasba
Ena od ključnih prepoznavnih značilnosti irske kulture je zagotovo irska glasba. Tradicionalna (folk) glasba se predvaja, pogosto pa tudi v živo igra v številnih pubih. Svetovno prepoznana je najverjetneje postala tudi zaradi Riverdanca – plesne skupine, ki v ritmih irske tradicionalne glasbe izvaja irski tradicionalni ples step. Glasbila, ki se uporabljajo za izvajanje irske glasbe so bodhran (boben iz kozje kože), irske dude (redkeje), violina, flavta, piščal, harmonika in bouzouki (mandolini podoben inštrument). Znane irske folk skupine so:

  • The Dubliners (preproste spevne irske pesmi)
  • The Fureys
  • Wolfe Tones (irske uporniške pesmi)

V 40. letih 20 stoletja se pojavi popularna glasba. Oblikovala se je nova zvrst – Country and Irish. Izvajalci: Clannad, Van Morrison, Sinead O`Connor, Enya. Prvi pop in rock bandi se pojavijo v 60. letih. Znane irske pop in rock skupine:

  • U2
  • Thin Lizzy
  • The Cranberries
  • Westlife
  • Boyzone

Film
Najbolj poznani irski filmi: Irish Destiny (1926), My Left Foot (1989), The Butcher Boy (1997), Breakfest on Pluto (2005), Adam&Paul (2004), Garage (2007), Once (2006), The Boxer (1997), Bloody Sunday (2004), The Magdalen Sisters (2002), The Wind that Shakes the Barley (2006), 8,5 hours (2010), Parked (2011), The Guard (2011), Man of Aran (1934). Številni filmi so bili posneti na Irskem zaradi pokrajine, na primer Braveheart (1995), Harry Potter and the Half Blood Prince (2009), Saving Private Ryan (1998).

Jezik

Uradna jezika sta irščina in angleščina. Kot posebnost lahko izpostavimo irščino - keltski, gelski jezik, ki se je oblikoval v 3. stoletju pred našim štetjem. Zaradi pomanjkljivega šolskega sistema je bila raba tega jezika v 18. in 19. stoletju omejena. S procesom anglizacije je raba irščine še bolj nazadovala, v 20. stoletju pa so jo poskušali ponovno vpeljati v osnovne šole.

Izobraževanje

Na Irskem se nahaja precej mednarodno priznanih univerz: Trinity College Dublin, univerze, ki so del Narodne univerze na Irskem se nahajajo v Dublinu, Galwayu, Corku, in Maynoothu, Dublin City University, University of Limerick, Institutes of Technology se nahajajo v večjih mestih in krajih. Za študij na Irskem prebivalci držav članic Evropske unije ne potrebujejo študijske vize, morajo pa imeti ob vstopu v državo vso dokumentacijo o vpisu na izbrano univerzo.

Delo

Za državljane držav, ki so članice EU-ja ali vključene v gospodarske zveze na evropskem območju (EU/EEA/Švica, izjemi sta Bolgarija in Romunija) imajo možnost zaposlitve na Irskem brez posebnih zahtev.

Varnost

Irska na splošno velja za varno državo. V večjih mestih (Dublin, Belfast) in območjih turističnih znamenitosti so možne manjše kraje (pazite na svoje osebne dokumente). Priporočeno je izogibati se odmaknjenim parkom in neosvetljenim predelom mest. Kraje avtomobilov in vdori vanje so v porastu, predvsem v turističnih območjih Dublina in okolici. Pogosta tarča tatvin so najeti avtomobili. Vrednih stvari in osebnih predmetov zato ne puščajte v avtomobilih oziroma na vidnih mestih v avtomobilih. Avtomobile je zato priporočljivo puščati v zavarovanih parkirnih hišah, predvsem ponoči.
Številka za njune primere je 999 (policija, gasilci in reševalci). Številka Informacij 118 (Wikivoyage Ireland, 2016).

Zdravje

Za destinacijo Irska ni predpisanih posebnih cepljenj in preventiv.

Telekomunikacije

Telefon

Mednarodna koda države je +353, za klice znotraj države se ta koda nadomesti z 0. Telefonske številke irskih operaterjev se začnejo z 087, 086, 085, 083 ali 089. Med obiskom Irske si lahko kupite tudi poceni SIM kartico z irsko telefonsko številko – tarife se obračunajo po ceniku irskih operaterjev.

Internet

Širokopasovni internet je na Irskem dostopen preko DSL, kabla, brezžično ali preko satelitov. Javni WiFi je dostopen v številnih lokalih, restavracijah in hotelih, pa tudi na vlakih in avtobusih, ki vozijo na daljše razdalje.

Pošta

Poštni nabiralniki so zelene barve, v Severni Irski pa rdeče. Stroški poštnine znotraj države (razglednice in pisma do 100 g) 0,7 evra, mednarodne pošiljke pa 1,05 evra.

Spoštujte običaje

  • Pozdravljanje mimoidočih, predvsem na podeželju. Počakate, da oni nagovorijo vas. »Hello« ali »How are you?« bo zadostovalo.
  • Ob srečanju na ozki cesti, ko ti voznik drugega avtomobila ustavi in te spusti mimo, je navada da se v zahvalo pomaha. Podobno je tudi, ko ti vozniki kot pešcu ustavijo, da lahko prečkaš cesto.
  • Lokalno prebivalstvo se izogiba pogovorom o verski situaciji, politiki in težavah 20. stoletja.
  • Irci slovijo po svojem humorju, ki je marsikateremu turistu ne razumljiv. Čeprav se šalijo na račun drugih narodov in samih sebe, so pogosto užaljeni, če se šalite na njihov račun.

Prihod na destinacijo

Zahteve za vstop

Slovenskim državljanom in državljanom držav članic EU vizum za vstop na Irsko ni potreben. Za vstop je dovolj veljavna osebna izkaznica.

Z letalom

Na Irskem so tri večja letališča: Dublin, Shannon in Belfast. Leti na ta letališča so možni iz številnih evropskih letališč. Letališče Shannon na zahodni obali je mednarodno letališče za lete iz severne Amerike.

Iz letališč je v središča mest organiziran tudi avtobusni prevoz, na primer Dublin ima Dublin Bus Airlink, v Belfastu vozi Bus 300 runs, ki vozi vsako uro.

Na Irskem so tudi številna regionalna letališča: Cork, Kerry, Waterford, Galway, Knock, Sligo in Donegul.

Z avtobusom in vlakom

Edina meddržavna železniška povezava poteka s Severno Irsko. Vlak vozi med postajo Belfast Central in Dublin Connolly. Možna je tudi povezava železnica-ladja med irskimi ponudniki in ponudniki iz Velike Britanije (na primer Dublin– Holyhead, Rosslare–Fishguard in Rosslare-Pembroke). Tudi avtobusna povezava s tujino poteka le s Severno Irsko. Avtobusna ponudnika sta Ulsterbus in Bus Eireann.

S trajektom

Trajekti veljajo za relativno poceni možnost potovanja. Na Irskem se nahaja šest pristanišč za trajekte: Dublin, Dun Laoghaire, Rosslare, Cork, Belfast in Larne. Potovanje s trajektom na Irsko je možno iz Velike Britanije (pot traja od 2 do 8 ur, odvisno od izhodišča) in Francije (pot traja od 18 do 20, včasih tudi 23 ur). Omogoča transport tako ljudi kot avtomobilov. Spletna stran za naročanje kart je Direct Ferries.

Transport po destinaciji

Avto

Na Irskem so številne agencije, ki izposojajo avtomobile – Europcar, Hertz, Irish Car Rentals, Dan Dooley. Avtomobil lahko prevzamete v mestih ali na letališču (prevzem na letališču je dražji). Za najem avtomobila potrebujete kreditno kartico s svojim imenom in veljavnim vozniškim dovoljenjem ter vsaj dve leti brez kazni oziroma overitev. Starostna meja za najem avtomobila je pri večini podjetij, ki oddajajo avtomobile v najem, 25 let, pri nekaterih tudi 28. Ob najemu plačate osnovno zavarovanje, ki ne krije stroškov v primeru prometne nesreče. Dodatno zavarovanje – Collision Damage Waiver – lahko vplačate ob prevzemu. Lahko pa uporabljate tudi svoj avtomobil. Na otoku so na voljo številna brezplačna počivališča, težava je v tem, da jih večina ni označenih oziroma so podatki o njih dostopni le, če povprašate v lokalnem informacijskem centru ali pa povprašate lokalno prebivalstvo. Vožnja poteka po levi strani. Stanje cest je na splošno v redu. Ceste so ozke in vijugaste, predvsem na podeželju.

Omejitve hitrosti na Irskem

Tipi ceste Omejitev hitrosti (km/h)
Avtocesta (modri znaki z belimi napisi) 120 km/h
Državna cesta I. Stopnje (zeleni znaki z belo/rumenimi napisi) 100 km/h
Državna cesta II. Stopnje (zeleni znaki) 100 km/h
Regionalne ceste (beli znaki s črnimi napisi) 80 km/h
Lokalne ceste (beli znaki) 50 km/h ali 80 km/h

Na avtocestah je potrebno plačati cestnino. Vrednost cestnine se giblje od 1,9 evra in višje. Plačilo na večini cestnin poteka v gotovini, edina cestninska postaja, ki sprejema plačilo s kreditno kartico je M4 – avtocesta med Kilcockom in Kinnegadom.

Avtobus

Številni ponudnik avtobusnih prevozov:

  • Bus Eireann (glavni prevoznik): Z rezervacijo vozovnice na spletu si zagotovite popust (5-8%).
  • Ulsterbus (glavni prevoznik v Severni Irski)
  • JJ Kavanagh&Sons: iz letališč Dublin in Shannon v Limerick, Carlow, Waterford, Clonmel, Kilkenny in center Dublina.
  • Citylink: iz Galwaya do Dublina, Corka (preko Limericka) in Clifden.
  • Dublin Coach: iz Dublina do Limericka in Portlaoise.
  • GoBus: povezava med Galwayem in Dublinom (do letališča Dublin).
  • Aircoach: iz Dublina do Belfasta, Corka in ostalih manjšin naselij v bližnji okolici Dublina.

Letalo

Zaradi izboljšanega sistema avtocest se je delež ljudi, ki po otoku potujejo z letalom, precej zmanjšal. Letalske povezave potekajo med Dublinom in Kerryjem ter Donegalom.

Vlak

Sistem oziroma mreža železnic se izboljšuje. Celoten železniški promet poteka preko podjetja Irish Rail. Omogoča rezervacijo karte preko interneta, vendar ne ponuja vseh možnosti za cenejšo vozovnico. Rezervacija za en mesec vnaprej je lahko velik prihranek, cena je tudi za trikrat cenejša. V Dublinu obstajata dve glavni železniški postaji: Connolly Station (smeri Belfast, Dundalk, Sligo, Wexford in Rosslare) in Heuston Station (smeri Cork, Limerick, Ennis, Tralee, Killarney, Galway, Westport, Kilkenny in Waterford). V okolici Dublina poteka tudi DART (Dublin Area Rapid Transit). Gre za električno obalno železnico iz Malahide in polotoka Howth do Braya in Greystonesa v okrožju Wicklow preko Dun Laoghaire do centra Dublina.Na Severnem Irskem je podjetje odgovorno za železniški promet NIR – Northen Ireland Railways.

Taxi

Priporočljivo je, da taksi rezervirate vnaprej. Prazen oziroma razpoložljiv taksi lahko precej hitro najdete tudi na ulicah v Dublinu, Belfastu in Corku. V manjših mestih in naseljih je to malo težje. Čakalni čas je od 5 do 30 minut, odvisno od dela dneva, v katerem kličemo taksi. Cene taksi prevozov so med podjetji precej enotne. Ključ za uporabnike taksija je, da so pozorni na prisotnost taksimetra v avtomobilu.

Kolo

Možno je potovati tudi s kolesom. Pogoji za kolesarjenje niso vedno najboljši (veter, raznolik relief). Po državi so številna počivališča in kampi, kjer si kolesarji lahko odpočijejo. Pomembno je vedeti, da kolesarji nimajo prednosti pred avtomobili – avtomobil, ki zavija na levo ima prednost pred kolesarjem na svoji levi. Čelade zakonsko niso potrebne, so pa dostopne za vse, ki jih želijo. Od leta 2009 je bila ustanovljena mreža Dublin Bikes, ki omogoča rabo 400 koles na okrog 40 postajah po centru mesta. Prve pol ure je vožnja zastonj. Kolo lahko vrnete nazaj na katerikoli postaji v mestu in plačilo v primeru kraje (150 evrov) vam je povrnjeno.

Spanje in namestitev

Hoteli

Hostli

Kampiranje

Nadredna destinacija