Iran

Iz wiki.potnik.si

Skoči na: navigacija, iskanje

Islamska republika Iran je obmorska država na Bližnjem Vzhodu, v jugozahodni Aziji. Iran je islamska republika in je nekaj posebnega, saj obisk zahteva od obiskovalca različne prilagoditve. Iran vzbuja številne predsodke, v resnici pa je to dežela izjemno gostoljubnih in prijaznih ljudi. Iran se ponaša z neverjetno pestro in pomembno zgodovino, s številnimi kulturno zgodovinskimi mojstrovinami in tudi s prekrasno in raznoliko naravo. Deželi, ki je bila do leta 1935 znana pod imenom Perzija, so vtisnile sledove mnoge civilizacije in številni imperiji ter ji s svojimi veličastnimi spomeniki zagotovile nesmrtno slavo.


Fotogalerija znamenitosti


Hp-sreda-banner3.png

. . .

Priporočamo Potovanje.si - zaupanja vredna potovalna agencija

Pred odhodom na pot vedno preverite ugodne hotele, potovanja, počitnice in letalske karte na prvi slovenski internetni potovalni agenciji POTOVANJE.SI.

Potovanje.si.png
..

Potopisi

Iran - neodkrit biser Bližnjega vzhoda

Iran Preberite: Iran - neodkrit biser Bližnjega vzhoda

Iran - nepozabna perzijska pravljica

Dušan Berdnik Preberite: Iran - nepozabna perzijska pravljica

+ Dodaj svoj potopis

Najboljši potopisi bodo nagrajeni in objavljeni v najbolj brani slovenski potovalni e-reviji Potnik.si

Video turistični vodnik - Iran

Dolžina: 5 minut

Jezik: Angleščina

Za ogled na celotnem zaslonu kliknite na videu gumb [ ] skrajno desno spodaj.

Turistične destinacije in znamenitosti

  1. Teheran: Glavnio mesto države Iran: Palača Golestan, Nacionalna zbirka draguljev, soseska Darband,...
  2. Esfahan: Močno versko središče: Imamov trg, Mošeja Masjed-e Imam, Sheikh Loftollah
  3. Shiraz: Antične razvaline Perzepolisa, Shah-e-Cheragh Shrine,...
  4. Jazd: Staro mestno jedro, Petkova mošeja, razvaline stolpa tišine,...
  5. Tabriz: Kandovan, Cerkev sv. Štefana, mošeja Kabood,...

Skriti kotički

Sončni zahod na ismailskem Alamutu sredi gora, magični Takht e Soleiman, prvinskost plemenskega Kordestana, starodavni Elam, gorovje Zagros in samobitna plemena.

Potovalni načrti

  • Iran 8 dni:

1. dan LJUBLJANA – TEHERAN.

2. dan TEHERAN – polet v JAZD.

3. dan JAZD.

4. dan JAZD – MEYBOD – NAIN - ISFAHAN.

5. dan ISFAHAN.

6. dan ISFAHAN – PASARGADE – PERZEPOLIS - ŠIRAZ.

7. dan ŠIRAZ.

8. dan ŠIRAZ – LJUBLJANA.

Koristne informacije

Glavno mesto: Teheran

Valuta: Iranski Rial

Število prebivalcev: 89,789,275

Elektrika: 220V/50Hz (evropski vtič)

Tel. koda države: +98

Časovni pas: UTC +3:30

Telefon za njuno pomoč: 115

Domena: .ir

Velikost države: 1,648,195 km²


/http://sl.wikipedia.org/wiki/Iran Več podatkov na Wikipedia.si]

Zemljevidi in geografija

Zemljevid

Zemlejvid Iran

Dinamični zemljevidi

Regije

 Iranski Azerbajdžan
 Kraji:Tabriz, Kandovan, Takab

Središče regije je mesto Tabriz in leži na nmv. 1340 m. Znamenita je Modra mošeja z mozaiki iz keramičnih ploščic iz leta 1465, trdnjava iz 14. st., armenska Marijina cerkev (1785) in Azerbajdžanski muzej. Večinsko prebivalstvo so turško govoreči Azari. Ta del je verjetno najlepši v celotni državi Iran.

 Zahodni Iran
 Kraji:Ahvaz, Hamaran, Arak
 

Regija Zahodni Iran, leži na samem zahodu države Iran, meji na Turčijo, Kurdistan in Perzijski zaliv. Največja znamenitost tukaj je gorovje Zagros.

Osrednji Iran

 Kraji:Teheran, Shiraz, Esfahan

Osrednji Iran leži v samem osrčju države Iran, tukaj leži tudi prestolnica Teheran, turistično mesto Esfahan in versko središče Qom.

Khorasan

 Kraji:Mashhad, Bojnourd, Khaf
 

Glavno mesto nekdaj skupne province je Mashhad. Provinca razpade leta 2004 na tri dele: Severni, Razavi in Južni Khorasan

Baludžistan

 Kraji:Zahedan, Iranshahr, Chabahar

Regija leži na skrajnem jugovzhodu države Iran, ob meji s Pakistanom. Tukaj uporabljajo poseben jezik - Baludži.

Kaspijski Iran

 Kraji:Gorgan, Sari, Rasht

Prelep del države Iran, ki se razprostira ob Kaspijskem morju, kjer se pogozdene obalne površine hitro dvigajo v gorovje Elbrus. Mesto Ramsar je poznano po petičnih gostih in po toplih vrelcih.

Zalivski Iran

 Kraji:Bushehr, Bandar-e-Abbas
 

Zalivski Iran je znan po svojih otokih in brezcarinskih conah za nakupuvanje.

Lastnosti pokrajine

Vreme in klima

Iran ima spremenljivo podnebje. Na severozahodu so zime hladne z veliko snega in temperaturami pod lediščem v decembru in januarju. Pomlad in jesen sta relativno blagi, medtem ko so poletja suha in vroča. Na jugu so zime mile, poletja pa zelo vroča, povprečne dnevne temperature v juliju presegajo 38 °C. V nižinah Kuzistana poletno vročino spremlja visoka vlažnost.

Na splošno velja da ima Iran sušno podnebje, v katerem večina razmeroma skromnih letnih padavin pade od oktobra do aprila. V večjem delu države je letna količina padavin povprečno 250 milimetrov ali manj. Glavne izjeme so višje gorske doline Zagrosa in obalne ravnice ob Kaspijskem jezeru, kjer je padavin povprečno vsaj 500 milimetrov na leto. V zahodnem delu Kaspijskega jezera količina padavin presega 1000 milimetrov na leto in je razdeljena enakomerno skozi vse leto. Nasprotno pa nekatere kotline na Iranskem višavju prejmejo le deset centimetrov ali manj padavin letno.

Vremenska napoved in vreme v preteklih letih

Najbolj primeren čas za obisk

Najprimernejši čas obiska države Iran je od pozne jeseni, do sredine pomladi.

Iran - Zgodovina

PRAZGODOVINA - Elam

Elam (perzijsko: تمدن ایلام, arabsko: حضارة عيلام) je ena najstarejših znanih civilizacij. Elam je bil umeščen na skrajnem jugozahodu današnjega Irana, natančneje v Ilamsko pokrajino, Fars, nižine Huzestana ter del južnega Iraka.

STARI VEK Medijsko cesarstvo

Medijsko cesarstvo (perz. Māda, grško. Mēdía, akad. Mādāya) je bilo prvo iransko cesarstvo, ki je od konca 8. do sredine 6. stoletja pr. n. št. obsegalo prostranstva Velikega Irana, severne Mezopotamije in vzhodne Male Azije.


Partsko Carstvo (150. pr. Kr. - 226.)

Partski državi je manjkalo enotnosti. Oblast si je delilo sedem klanov, ki so se združili v zvezo, pri čemer je vsak klan vladal eni pokrajini.

Sasanidsko cesarstvo (226 - 650)

Njihova politika je bila zelo osvajalska. Tako so povrnili kraje, ki so jih Partom odvzeli Kušani in nadaljevali boje z Rimskim cesarstvom. Ob neki priliki leta 260 so celo ujeli rimskega cesarja Valerijana.

SREDNJI VEK Arabska oblast in islamizacija (650 - 1037)

V osvajanjih od leta 643 do 650 so Arabci osvojili skoraj celotno področje Perzije.

Omajadi

Do leta 650 Perzija postane del velikega omajadskega cesarstva, ki se razprostira od Iberskega polotoka do reke Ind in od Aralskega jezera do Arabskega polotoka. Središče cesarstva je bil Damask v Siriji.

Abasidi, Samanidi in Bujidi

Leta 750 Omajade zamenjajo Abasidi, in Iran dobi vse večjo vlogo v državni upravi. Kalif Al-Mamun (813 - 833), katerega mama je bila Perzijka, seli prestolnico iz arabskih krajev v Merv na vzhodu Perzije v današnjem Turkmenistanu. Isti kalif v Bagdadu ustanovi "Hišo modrosti", po vzoru na perzijsko učiteljišče v Gundišapuru iz sasanidske dobe.

Turška in mongolska oblast (1037 - 1500)

To je obdobje, ki označuje konec arabske oblasti in začetek samostojnega razvoja Perzije.

Seldžuki (1037 - 1219)


Oblast Mongolov in njihovih naslednikov (1219 - 1500)

Vladarji ilkanata so bili zaščitniki umetnosti in znanosti, ki sta se razvijali v najboljši tradiciji iranskega islama.


Safavidi (1500 - 1722)

Sporazumom z Osmanskim cesarstvom iz leta 1639 je določil tudi zahodne meje modernega Irana.

Kadžarska dinastija (1722 - 1914)

Iran se je leta 1722 sočasno znašel v vojni z Ruskim in Osmanskim cesarstvom, a se je uspel rešiti. Je pa safavidska dinastija precej oslabela. Po poskusu vsiljevanja šiitskega islama sunitskim Afganistancem, je bil zadnji safavidski šah istega leta ubit. Začele so se pogoste menjave na čelu države, tako da je Perzija nepripravljena dočakala evropska kolonialna osvajanja.

MODERNA DOBA

Prva svetovna vojna in moderni Iran V prvi svetovni vojni so se na področju Irana vodile bitke najprej med Rusijo in Osmanskim cesarstvom in to okoli kontrole naftnih polj. Po Oktobrski revoluciji v Rusiji, Turki dobijo premoč, prebivalce Kavkaza in zahodne Perzije pa prepustijo stradanju. Leta 1918 Britanci uspejo z maloštevilnimi enotami odvrniti združene nemške in turške enote in zaščititi naftna polja skoraj do konca vojne. Tekom vojne so nemški vohuni v Perziji razširili vesti, da je nemški cesar Viljem II. prevzel islam, da bi si tako pridobili naklonjenost naroda. Perzija je vseeno ostala pod britanskim in hitro tudi sovjetskim vplivom.

Leta 1925 dinastijo Kadžarov zamenja šah Reza Pahlavi in ustanovi novo dinastijo. Želi modernizirati Iran, a ostaja pod dominantnim vplivom tujih sil.

V času druge svetovne vojne šah Reza Pahlavi proglasi nevtralnost. Glede na to da je zavrnil pregnati iz države nemške inženirje, ki so jih zavezniki imeli za vohune, Britanci in Sovjeti v avgustu 1941 okupirajo Iran, Rezo Pahlavija pa pošljejo v izgnanstvo. Na prestol 16. septembra 1941 postavijo njegovega sina M. Reza Pahlavija, ki bo po koncu vojne nadaljeval z modernizacijo države.

Islamska revolucija in islamska republika Po večmesečnih demonstracijah in protestih proti njegovemu režimu, Mohamed Reza Pahlavi zapusti Iran 16. januarja 1979. 1. februarja 1979 se v državo po 15. letih izgnanstva vrne Ruholah Homeini. Po razglasitvi nevtralnosti oboroženih sil v revoluciji, je Homeini 11. februarja razglasil konec monarhije in vzpostavil prehodno vlado.

Čeprav je med prebivalstvom večinoma vladalo pozitivno razpoloženje zaradi odhoda šaha, je obstajalo mnogo nesoglasij glede bodočnosti Irana. Čeprav je bil Homeini najpopularnejša politična figura, je obstajalo več revolucionarnih skupin, od katerih je vsaka imela drugačen pogled na bodočnost države. Te skupine so zahtevale, da se jih upošteva pri kreiranju bodočnosti.

Po Homeinijevi smrti 3. junija 1989, se je Svet strokovnjakov strinjal z Alijem Hameneijem kot vodjo revolucije. Z njegovim prihodom na oblast so spremenili ustavo.

V času Zalivske vojne leta 1991 je ostal Iran nevtralen (dopustil je le prisotnost iraškega letalstva in vstop iraških beguncev na svoj teritorij).

Zlom gospodarske politike in modernizacija iranske države je pripomogla, da je bil za predsednika leta 1997 izvoljen umirjeni Mohamed Hatami. Njegovo vladavino so zaznamovala nesoglasja med družbo, ki je zahtevala spremembe in duhovščino, ki je želela zadržati svojo moč. Hatami je bil ponovno izvoljen leta 2001, a so konservativne struje v iranskem parlamentu destabilizirale njegov reformatorski načrt. Leta 2005 je bil na mesto predsednika države izvoljen konservativni župan Teherana, Mahmud Ahmadinedžad. Njegov mandat zaznamuje kontroverzni nuklearni program in trda zunanja politika.

Hrana

Iran ima raznoliko hrano. Osnovna tradicionalna hrana je kruh, riž, dateljni, ovčetina, perutnina, ribe, kamelje meso in kobilice. Poznane so riževe jedi (polou, chelou) ter mesne in zelenjavne jedi (khoresh), ki jih uživajo skupaj. Poznane so tudi brezmesne khoresh jedi, ki jih ponudijo s kruhom ali rižem. Med najstarejšimi perzijskimi juhami je poznana gipa, juha pripravljena iz ovčje glave, želodca in parkljev, ki jo uživajo že za zajtrk. Značilne jedi so tudi pečeno meso, kebab, mesne kroglice in nadevana zelenjava.

Pijača

Od pijač so na voljo raznovrstne okusne brezalkoholne pijače, saj zakon prepoveduje alkohol v kakršnikoli obliki. Lahko pa boste poizkusili številne šerbete, sadne sokove, različne čaje, jogurtove napitke.

Nakupovanje

Najpopularnejše nakupovanje v državi Iran je na zalivskih otokih, kjer je veliko brezcarinskih območij.

Gospodarstvo in ekonomija

ransko gospodarstvo je v zadnjih desetletjih doživelo velike pretrese. Veliko rast v 70-ih letih, v 80-h pa izjemen padec zaradi islamske revolucije in vojne z Irakom. Država obvladuje velik del gospodarstva in banke, sistem je v glavnem odvisen od prihodkov od nafte. Razvoj sicer poteka v smeri tržnega gospodarstva, ki pa je omejeno na majhne delavnice, kmetijstvo, nekaj proizvodnje in storitev. Bohoti se neformalna dejavnost in korupcija. Razlike med mesti in podeželjem se drastično večajo.

Fiskalne in denarne omejitve, kot posledica mednarodnih sankcij proti Iranu, močno nižajo prihodke od nafte in silijo državo k zmanjšanju javnofinančne porabe. Gospodarska rast je postala prvič po dveh desetletjih negativna. Inflacija je v letu 2012 znašala 19,9%.

Po podatkih iz leta 2007 je zaposlenost bo dejavnostih naslednja: v kmetijstvu 25%, v industriji 31%, storitve 45%. Stopnja brezposelnosti je v letu 2012 znašala 15,5 %.

Kultura

Iranska kultura je bila dolga stoletja dominantna kultura v prostoru Bližnjega vzhoda in srednje Azije, perzijski jezik je bil jezik intelektualcev. Skoraj vsa filozofska, znanstvena in književna dela v islamskih cesarstvih so napisana v njem in prevedena v arabščino.

Za iransko kulturo je značilno mnogo običajev in tradicij, islam v šiitski obliki, jezik, bogata mitologija, zveza z zoroastrizmom, bogata umetnost, poezija in perzijska, kurdska, azerbejdžanska in druge književnosti.

Zelo pomembna značilnost kulture je tudi perzijska prijaznost tarof (تعارف), ki zahteva spoštovanje starejših in žensk, uporabo vljudnega jezika in gostoljubnost napram tujcem.

Jezik

Jeziki: indoevropski perzijski jezik (uradni - فارسی, farsi) 53% (pisava arabska), poleg tega pa se lokalno uporablja še 15 regionalnih uradnih jezikov, med njimi: azerbajdžanski in druga turška narečja 18 %, kurdski 10 % , gilaški in mazandaranski 7%, lurski 6%, belučijski 2%, arabščina 2%, drugi 2%.(stanje 2013).

Izobraževanje

Z rodbino Pahlavi se v državi Iran uvede nacionalni, javni izobraževalni sistem, kateri podoben velja še danes. Na splošno je Iransko izobraževanje v krizi. Najbolj znana univerza je v Azadu.

Delo

Iran je zelo težavna država, ko gre za delavce iz tujine, saj le-ti težko pridobijo vsa delovna dovoljenja za delo v državi.

Varnost

Iran je varnostno rizična destinacija. Odsvetujemo potovanja v 100 km pas vzdolž meje Iran - Afganistan meje oz. 10 km pas vzdolž meje Iran - Irak meje. Prav tako je nevarno območje ob pakistanski meji.

Odsvetujemo potovanja v obmejna območja z Irakom, Afganistanom in Pakistanom. Popotniki naj se v regiji vzhodni Iran držijo glavnih prometnih poti in naj ne potujejo ponoči, sploh ne izven večjih naselij.

Območje jugovzhodnih iranskih provinc Sistan Balučistan in Kerman je za tuje obiskovalce izredno nevarno, saj prihaja do ugrabitev turistov in popotnikov s strani kriminalnih organizacij. Potovanja v obe provinci odsvetujemo.

Iz varnostnih razlogov svetujemo, da se izogibate večjim množicam, zborovanjem in protestom.

Svetujemo, da spoštujete lokalne zakone in navade. Za ženske je v Iranu obvezna ruta in ohlapna oblačila z dolgimi rokavi in dolgimi hlačnicami. Vnos alkohola je strogo prepovedan.

Zdravje

Za potovanje v Iran ni predpisanih obveznih cepljenj, priporočamo pa cepljenje proti hepatitisu A, oziroma kombinirano cepljenje proti hepatitisu A+B.

Priporočljiva zdravila:

Rumena mrzlica

Hepatitis A

Hepatitis B

Steklina

Tifus

Klopni meningo encefalitis

Meningo kokni meningitis

Tablete proti malariji

Telekomunikacije

Telefon

Iran, klicna koda +98. Na splošno je telefonsko omrežje v mestih pogosto vendar nestabilno, v odročnih krajih ni razvitega telekomunikacijskega omrežja.

Internet

Iran ima redke internetne priključke in še ti so cenzurirani, npr. ni možnosti uporabe socialnih omrežij in ne instagra,a.

Pošta

Spoštujte običaje

Spoštujte zakone in običaje države

Zavedajte se, da ste v državi svojega obiska gost. Spoštujte običaje in navade te države, ki se marsikdaj razlikujejo od naših. O njih se predhodno pozanimajte.

Vaše vedenje se lahko zdi domačemu prebivalstvu žaljivo. Priporočamo previdnost. Ni pomembno to, da ste tujec, odločilno je dejstvo, da ste morda storili prekršek ali kaznivo dejanje.

Tudi vaši konjički, kot npr. fotografiranje ali opazovanje letal, vlakov ali nekaterih objektov, so lahko v določenih primerih nezaželeni ali kaznivi. Zato jih v izogib kršitvam lokalnih običajev in zakonov, sploh pa v bližini mej in vojaških objektov oz. kadar ste v dvomih, raje opustite.

Obnašajte in oblačite se spoštljivo, predvsem, ko obiskujete verske objekte.

Svetujemo vam, da ob prihodu v tujo državo upoštevate njeno zakonodajo o tujcih in se (svoje trenutno bivališče) prijavite pristojnim organom. Potrdilo o prijavi ohranite do izhoda iz države.

Če potujete v tujino zaradi šolanja ali zaposlitve, se pred odhodom pri predstavništvu tuje države pozanimajte, katere dokumente potrebujete in kakšen je postopek ureditve vašega bivanja.

Prihod na destinacijo

Zahteve za vstop

Za vstop v Iran je potrebna viza.


Embassy of the Islamic Republic of Iran Tolstojeva ulica 8 SI-1000 Ljubljana

Z letalom

Vseh letališč je po državi 319 (stanje 2013), od tega z utrjenimi pistami 140. 19 letališč ima redni letalski promet med njimi: Isfahan, Tabriz, Kermãnšãh, Širaz, Mašhad, Bušehr, Yazd, Zãhedãn in drugi. Največje je mednarodno letališče v Teheranu odprto leta 1997. Nacionalni prevoznik je Iran Air.

Z avtobusom

Z avtom

Možen dostop na mednarodnih mejnih prehodih, seveda z veljavnim potnim listom in vizo.

Z vlakom

Z ladjo

Plovnih poti je 850 km (na reki Karun; nekaj na jezeru Urmia) (stanje 2012). Imajo več naftnih terminalov (otok Harg, Lavan, Sirri) in druga večja pristanišča v Perzijskem zalivu: Bandar-e-Emãm, Bandar-e-Bũšehr, Bandar-e-Abbãs. Ob Kaspijskem jezeru pa Bandar-e-Anzali in Noušahr.

Transport po destinaciji

Letalo

Iran ima vseh letališč po državi 319 (stanje 2013), od tega z utrjenimi pistami 140. 19 letališč ima redni letalski promet med njimi: Isfahan, Tabriz, Kermãnšãh, Širaz, Mašhad, Bušehr, Yazd, Zãhedãn in drugi. Največje je mednarodno latališče v Teheranu odprto leta 1997. Nacionalni prevoznik je Iran Air.

Vlak

Iran ima skupaj 8.442 km od tega: 94 km s širino tirov 1,676 m ostale s širino tirov 1,435 m, 148 km je elektrificirano. Mreža železnic ni razvita, uporablja se le na določenih destinacijah. Hitrejši in manj natrpan način potovanja po Iranu.

Avto

Cestni promet v državi Iran je razvit predvsem med večjimi mesti in v mestih, precejšen problem predstavljajo visoke gore. Tako ima Iran skupaj 198.866 km cest od tega 1.948 km hitrih cest in avtocest. Z utrjenim voziščem jih je 160.366 km od tega z asfaltnim okoli 44%. Odsvetuje se uporaba avtomobila zaradi kaotičnih razmer v mestih.

Avtobus

Najcenejši način transporta je hkrati tudi zelo natrpan in neažuren.

Taxi

Hitrejši kot avtobusi in hkrati dražji način transporta. Pogosto se pojavlja deljenje taksijev oz. savarijev

Metro

Iran ima podzemno železnico le v glavnem mestu. Teheran ima 4 linije metroja.

Spanje in namestitev

Hoteli

Cene hotelov se gibljejo od 40€ navzgor za sobo na noč.

Hostli

Hostlov je relativno malo, njihova cena od 25€ navzgor.

Kampiranje

Kampiranje je mogoče skoraj povsod, odvisno od dogovora z lastnikom. Nekaj je tudi organiziranih kampov, skratka najcenejši način nočitve.

Nadredna destinacija