Bosna in Hercegovina

Iz wiki.potnik.si

Skoči na: navigacija, iskanje

Bosna in Hercegovina je država na Balkanskem polotoku. Na zahodu in severu države meji na Hrvaško, na vzhodu države na Srbijo in na jugovzhodu držve na Črno goro, na jugu pa ima dostop do Jadranskega morja Bosna in Hercegovina je iz Jugoslavije izstopila leta 1992, po vojni pa je postala demokratična republika s tržno usmerjenim gospodarskim sistemom. Danes je Bosna in Hercegovina potencialna kandidatka za članstvo v Evropski uniji in zavezništvu NATO.


Fotogalerija znamenitosti

Pomoč:Nalaganje slik


Hp-sreda-banner3.png

. . .

Priporočamo Potovanje.si - zaupanja vredna potovalna agencija

Pred odhodom na pot vedno preverite ugodne hotele, potovanja, počitnice in letalske karte na prvi slovenski internetni potovalni agenciji POTOVANJE.SI.

Potovanje.si.png
..

Potopisi


Banja Luka

Mošeja Ferhadija Preberite: Silvestrovanje v Banja Luki

Raziskovanje Balkana

Rok Kočevar Preberite: S kolesom na pot: Raziskovanje Balkana

Balkan trip

Balkan trip Preberite: Balkan Trip (Bosna in Črna gora) - deželi neokrnjene narave in gostoljubnih ljudi

+ Dodaj svoj potopis

Najboljši potopisi bodo nagrajeni in objavljeni v najbolj brani slovenski potovalni e-reviji Potnik.si

Video turistični vodnik

Dolžina: 7:40 minut

Jezik: Angleščina

Za ogled na celotnem zaslonu kliknite na videu gumb [ ] skrajno desno spodaj.

Turistične destinacije in znamenitosti

  1. Sarajevo: Sarajevo je največje in glavno mesto države Bosna in Hercegovina in je eno od najpomembnejših mest na Balkanu.
  2. Mostar: Mostar je mesto in občina v Hercegovini. Ob enem je tudi največje in najpomembnejše mesto v Hercegovini ter šteje okoli 130.000 prebivalcev.
  3. Medjugorje: Medžugorje je romarski kraj v občini Čitluk v Federaciji Bosna in Hercegovina, poznan po domnevnem prikazovanju Device Marije.
  4. Banja Luka: Banja Luka je z 250.000 prebivalci drugo največje mesto v državi Bosna in Hercegovina.
  5. Bihać: Bihać je mesto in središče istoimenske občine v severnozahodnem delu države Bosna in Hercegovinea
  6. Neum: Neum je občina in mesto v državi Bosna in Hercegovina, ki leži ob Jadranu. Z dveh strani pa ga obkroža Hrvaška.
  7. Jahorina: Jahorina je planina v Bosni in Hercegovini, ki pripada dinarskemu gorovju.
  8. Tuzla: Tuzla je tretje največje mesto v državi Bosna in Hercegovina in sedež Tuzelskega kantona.

Potovalni načrti

  • Bosna in Hercegovina 2 dni: Ljubljana − Plitvice − Bihač − Jajce − Banja Luka − Kozara − Ljubljana
  • Bosna in Hercegovina 4 dni: Slovenija - Sarajevo - Jablanica - Mostar - Neum - izlet v Dubrovnik in Ston - Neum - Split - Slovenija
  • Bosna in Hercegovina 3 dni: Ljubljana - Trogir - Split – Neum - Delta Reke Neretve - Neum - Međugorje - Mostar - Ljubljana
  • Bosna in Hercegovina 4 dni: Šarganska osmica in narodni park Tara

Aktivnosti

Bosna in Hercegovina ni ravno ena izmed bolj priljubljenih turističnih destinacij, pa vseeno se v tej državi turizem počasi razvija, saj je kraj poln naravnih, kulturnih in zgodovinskih vrednosti.

  • Park pri vodnih mlinih: Na lesenih kolih s kamnito podlago je bilo v srednjem veku zgrajenih 20 mlinov, ki so jih uporabljali za mletje žita. Tu lahko lepo vidimo tradicionalni način gradnje, zato imajo vodni mlini pomembno zgodovinsko vlogo mesta Jajce. Obisk parka lahko obiščete tudi za pohodništvo.
  • Čaršijska džamija: Kraj se nahaja v središču starega mestnega jedra in sicer na glavni ulici, ki med seboj povezuje vrata Travnik in vrata Banja Luka. Mošeja je bila zgrajena med letom 1749/50 in je ena izmed zadnjih mošej v Bosni in Hercegovini, ki so bile zgrajene s kupolo.
  • Slap Pliva: Po ogledu mesta je priporočen še ogled slapa Pliva, kjer se reka Pliva v čudovitem slapu izliva v reko Vrbas. Slap Pliva je visok 17 metrov in daje mestu poseben pomen. In prav ta slap, ki se nahaja v Bosni in Hercegovini, sodi med 12 najlepših slapov na svetu. Za pot do slaupu, se lahko odločite za kolserajenje ali pohodništvo, morda tudi tek.
  • Sarajevo: V Sarajevu pa se lahko odločite za obisk znamenite Čevabdžinice in se naužijete kulinaričnih dobrot in Sarajevskih čevapčičev.

Koristne informacije

Glavno mesto: Sarajevo

Valuta: Konvertibilna marka

Število prebivalcev: 3 834 000

Elektrika: 220V/50Hz (Evropski vtikač)

Tel. koda države: +387

Časovni pas: UTC +2

Domena: .ba

Velikost države: 51.209 km²



Bosna in Hercegovina Več podatkov na Wikipedia.si

Zemljevidi in geografija

Zemljevid

Zemlejvid Bosna in Hercegovina

Dinamični zemljevidi

Regije

 Kraji:Unsko-sanski kraj, Donji Vrbasov i donji Bosnin kraj...
 Kratek opis regije
 Kraji:Sarajevsko-zenička kotlina, Skopaljska dolina...
 Kratek opis regije

Lastnosti pokrajine

Jug države Bosna in Hercegovina zaznamuje sredozemsko podnebje s sončnimi in toplimi poletji ter milimi, deževnimi zimami. V notranjost celine in umaknjeni severni del države imata celinsko podnebje z vročimi poletji in hladnimi zimami. Na podnebne razmere močno vpliva visoka topografija osrednje Bosne in Hercegovine. Podlago večinoma sestavljajo rjave prsti, na katerih se kot primarna naravna vegetacija razprostirajo bukovi gozdovi. Zaradi velike gozdnatosti je biotska raznovrstnost v državi velika. Obilna so tudi naravna bogastva Bosna in Hercegovina: velike površine obdelovalne zemlje, obširni gospodarsko pomembni gozdovi, nahajališča soli, mangana, srebra, svinca, bakra, železove rude, kroma in premoga.

Vreme in klima

Bosna in Hercegovina ima večinoma gorato površje. Večji del ozemlja zavzema Dinarsko gorstvo z najvišjim vrhom imenovanim Maglič. Bosna in Hercegovina ima na severu države ravninski svet, ki se nahaja ob večjih rekah. Kar 48 % države prekrivajo hrastovi, bukovi in borovi gozdovi. Bosna in Hercegovina ima večji del države na krakških tleh. V Bosni in Hercegovini prevladuje celinsko kar pomeni, da poletja vroča in zime hladne. Le na jugu države, kjer se Bosna in Hercegovina dotika Jadranskega morja, pa se nahaja sredozemsko podnebje z vročimi in s suhimi poletji ter milimi in deževnimi zimami.

Bosna in Hercegovina Vremenska napoved in vreme v preteklih letih

Najbolj primeren čas za obisk

Bosna in Hercegovina je za obisk najbolj primerna poleti, saj so zaradi celinskega podnebja poletja zelo vroča. Kdor pa ima raje mraz in sneg, pa se lahko za obisk Bosne in Hercegovine odloči pozimi, saj so zime pri njih zelo mrzle.

Zgodovina

V obdobju neolitika so na območju današnje države Bosna in Hercegovina živeli Iliri. Celotna Ilirija je prešla pod oblast Rimskega imperija do leta 9 n.š., ob razkolu krščanstva na zahodno rimokatoliško in vzhodno pravoslavno cerkev pa je meja - prvič zarisana okoli leta 285 - potekala prav prek Bosna in Hercegovina. V srednjem veku si je regijo zaradi goratosti in slabe dostopnosti istočasno lastilo več bližnjih imperijev in kraljestev. Tamkajšnji Slovani pa so bili pretežno kristjani obeh vej. 1180. leta je ban Kulin zasnoval prvo jedro bosanske države, ki ga je nadalje razvijal ban Štefan II. Kotromanić v obdobju svoje vladavine 1322-1353, med drugim tudi z osvojitvijo takratnega Huma (območje, danes znano kot Hercegovina). Država je svoj vrh doživela pod vodstvom Štefana Tvrtka I. v času med 1353 in 1391, ko je za kratko obdobje uživala status najmočnejše in najbolj cvetoče slovanske države na Balkanu. Čas po Tvrtku je pomenil zaton moči bosanske države, leta 1448 je Štefan Vukčić od nje uspel celo odcepiti Hercegovino. Ozemlje Bosne pa je bilo med prvimi na poti otomanskih osvajalcev v notranjost Evrope, tako je bilo zasedeno že med letoma 1463 in 1483. To je bil začetek več kot 400 let trajajočega otomanskega vpliva, ki je dodobra spremenil še danes značilno kulturno krajino. Nova oblast je kmalu prinesla naselitev judov in muslimanov: prvi so bili tjakaj pregnani leta 1492 iz Španije, drugi pa so bili imigranti iz preostalih delov Otomanskega imperija. Kasneje se je muslimanska vera utrjevala zlasti s spreobračanjem domačega prebivalstva.

Hrana

Hrana

Bosna in Hercegovina je znana po tem, da je njihova hrana kakovostna, sveža in večinoma mojstrsko pripravljena, tako da je obisk države Bosna in Hercegovina pravi užitek za gurmane, posebej tiste, ki jim je všeč balkanska kulinarika. Bosna in Hercegovina ima zelo poceni hrano, tako, da vam tudi med obiskom boljših restavracij ne bo potrebno skrbeti za debelino denarnice. Najbolj znane so verjetno bosansko-hercegovske jedi z žara: čevapčiči, pleskavice in sudžuki, ter seveda burek in razne pite, h katerim se bomo vrnili v nadaljevanju. V Sarajevu in Mostarju so enostavne restavracije, specializirane za jedi z žara, praktično na vsakem koraku. Iz njih že zgodaj dopoldan zaveje zapeljiv vonj po čevapčičih, ki si jih lahko privoščite že ob desetih dopoldan in vse do pozne noči. Čevapčiče in pleskavice običajno pripravljajo iz jagnjetine in postrežejo z lepinji podobnim kruhom, ki se imenuje somun. Poleg čevapčičev ali pleskavice je dobro naročiti tudi kajmak, domačini pa obrok radi poplaknejo z jogurtom. Sudžuki so pikantne goveje klobase, ki jih spečejo na žaru in običajno postrežejo z gorčico in somunom, včasih pa tudi s pečenim krompirjem.


Vegaterijanska hrana

Čeprav Bosna in Hercegovina temelji pretežno na mesu, je mogoče dobiti tudi dobre vegetarijanske jedi, na primer: đuveč (zelenjavna enolončnica ), grašak (grahova enolončnica), kačamak (tradicionalna bosanska jed, pripravljena iz koruznega zdroba in krompirja), kljukuša (nariban krompir, zmešan z moko in vodo ter pečen v pečici), sataraš (vegetarijanska jed, pripravljena iz paprike, jajčevcev, čebule in paradižnika), turšija (kisla zelenjava) in buranija (enolončnica iz zelenega fižola).


Kje jesti

  • Najboljše čevapčiče v Bosna in Hercegovina strežejo v Ćevabdženici Željo, zelo okusne sudžuke pa imajo v Ačšinici Sofra na Baščaršiji.
  • Burekdžinice najdete v vsakem večjem in manjšem kraju v Bosni in Hercegovini. Burek in pite so vedno okusne, sveže, nemastne in zelo poceni. Najbolje jih je jesti z jogurtom ali kislim mlekom. Ravno tako dober burek in pite prodajajo tudi v lokalnih pekarnah.
  • Sarajevo, Mostar in ostali kraji v Bosna in Hercegovina so raj za sladkosnedneže.

Pijača

Pijača

Če ne drugega, vam ob omembi Bosna in Hercegovina zagotovi pride na misel prava bosanska kava, ki jo skuhajo v bakrenih “džezvah” in postrežejo s kockami sladkorja ter lokumom (turškimi sladicami v obliki kock, ki imajo strukturo želeja in so v mednarodnem prostoru znane kot “Turkish delight”). Verjetno vas veliko izmed vas pije kavo brez sladkorja, a bosanska kava mora biti za to, da dobi pravi okus, sladka, zato se velike količine kock sladkorja, ki vam jih postrežejo s kavo, ne ustrašite. Nekateri domačini kavo pijejo celo tako, da kocko sladkorja dajo v usta in nato preko nje srebnejo požirek kave. Poleg bosanske kave je seveda vedno in povsod na voljo tudi običajen espresso, ki je poceni (od 1 do 2 mark, torej pol do 1 evra) in dober. Pitje kave v Bosni in Hercegovini navsezadnje ni le razvada, pač pa ritual.

Alkoholne pijača

Alkoholne pijače, ki jih proizvaja Bosna in Hercegovina, vključujejo popularno sarajevsko pivo (in tudi tuzelski Pilsner, bihaški Preminger in banjaluški Nektar), dobra vina iz Hercegovine (poskusite vina proizvajalcev HEPOK in Čitluk) in žgane pijače. Od slednjih je najbolj priljubljena domača slivovka (šljivovica) in tudi žganje iz drugega sadja, na primer hrušk (kruška), grozdja (loza), višenj (višnjevača), orehov (orahovača), marelic (kajsijevača), jabolk (jabukovača) in kutin (dunjevača). Če žganju dodajo zdravilna zelišča, se imenuje travarica. Alkohol v Bosni in Hercegovini je poceni: pločevinko piva v supermarketu dobite za manj kot 1,50 marke (0,75 evra).

Voda

Voda iz pipe v Bosni in Hercegovini je povsod pitna in marsikje nadpovprečne kakovosti, tako da kupovanje vode v plastenkah ni potrebno. V Sarajevu in Mostarju je tudi voda iz nekaterih vodnjakov pitna. Pri vodnjaku sebilj v Sarajevu lahko na primer pogosto opazite domačine, ki si napolnijo plastenko s hladno, svežo in zelo okusno naravno vodo.

Nakupovanje

Uradna valuta za plačevanje v Bosni in Hercegovini je Koncencionalna Marka. Državljani po nekaterih trgovinah sprejmejo Eure, toda raje vidijo če jim plačujemo z njihovim denarjem. Nakupovanje v Bosni in Hercegovini poteka po enakem princupu kot pri nas, imajo velike nakupovalne centre, male trgovine, prav tako pa tudi tržnice, na katerih so surovine zaradi domačega izvora dražje. Bosna in Hercegovina ina celo tudi znan plac(tržnica), ki se imenuje Arizona in ima zelo veliko butikov z oblačili in obutvijo. Arizona je predvsem tudi zelo znanja po prodaji oblačil, ki so kopije prestižnih modnih znamk.

Gospodarstvo in ekonomija

Konvertibilna marka je denarna enota Bosne in Hercegovine. Valuta je bila leta 1995 kot zamenjava za dotedanji bosanskohercegovski dinar; uradno pa so jo vpeljali 22. junija 1998. Vezana je bila na vrednost nemške marke (1 DM = 1 KM), po uvedbi evra pa velja vrednost 1 EUR = 1,95583 KM.

Posebnost bosanskih bankovcev je ta, da so vsi z izjemo bankovca za 200 KM natisnjeni v dveh inačicah. Ena inačica za Republiko Srbsko, druga pa za Federacijo Bosne in Hercegovine. Obe inačici sta uradno veljavni po vsej državi. Druga posebnost je tiskarska napaka na leta 1998 natisnjenih bankovcih za 5 KM: na hrbtni strani je zapis ret namesto pet. Napaka se pojavlja tako na bankovcih Federacije kot na bankovcih Republike Srbske.

Kultura

Čeprav je Bosna in Hercegovina zelo mala država ima zelo bogato kulturo, katera ima zelo velik vpliv na ostale balkanske države, včasih pa celo na celi svet. Bosna in Hercegovina je zraven Madžarske edina država v regiji, ki ima več kot enega dobitnika prestižne Nobelove nagrade in sicer: Vladimi Prelog jo je dobil za kemijo in Ivo Andrič jo je prejel za književnost. Glavno mesto Sarajevo, je gostilo štirinajste Zimske olimpijske igre, ki niso bile samo druženje športnikov iz celega sveta ampak tudi igre kulture, mira in prijateljstva. Bosna in Hercegovina ima tudi zelo dolgo in slavno zgodovino tradicionalne muzike.

Jezik

Uradni jezik Bosne in Hercegovine je Bosanščina. Bosanščina se je razvila iz standrnih različic osrednjega južnoslovanskega jezika, znanega kot srbohrvaščina. Uporablja jo 2 milijona ljudi, predvsem Bošnjakov v Bosni in Hercegovini in drugod. Bosanski jezik je uradni jezik, poleg srbščine in hrvaščine v Bosni in Hercegovini. Vse tri nacionalne varijante v jezikoslovju veljajo za en jezik. Bošnjaki so izvorno govorci nekaterih narečij štokavskega narečja, v glavnem novoštokavskega. Bosanski jezik se piše v latinici in vsebuje več turških in drugih orientalskih vplivov kot srbščina in hrvaščina.

Izobraževanje

Tako kot večina držav po svetu ima tudi Bosna in Hercegovina javne in zasebne šolske zavode. Glavna je Univerzitev u Sarajevu in zajema:

  • osemnajst fakultetnih smeri
  • štiri akademske smeri
  • eno visokošolsko smer

Delo

Delo je v Bosni in Hercegovini zelo težko dobiti, saj država spada med najrevnejše države v Evropi. Bosna in Hercegovina ima kar 42 odstotno brezposelnost in je s tem pristala celo za Albanijo.

Varnost

Bosna in Hercegovina je za Turiste načeloma zelo varna država. Bošnjaki so zelo gostoljubni ljudje in radi sprejmejo turiste, ter se z njimi pogovarjajo in jim razložijo njihovo zgodovino in običaje. Zelo gostoljubni so do Slovencev in jih vedno radi sprejemjo v goste.

Zdravje

Bosna in Hercegovina spada med države, ki še nimajo povsem dobro razvitega in organiziranega zdravstvenega sistema v državi, zato je pri njih bol ali manj vse po domače. Prav tako ni potrebno opraviti nobenega obveznega cepljenja ali česa drugega pred odhodom v Bosno in Hercegovino. Vsekakor je pa priporočeno opraviti kašno cepljenje proti hepatitisu in miningitisu.

Telekomunikacije

Telefon

Mednarodna klicna številka za Bosno in hercegovino: +387 Klicne številke večjih mest:

  • Sarajevo 033
  • Banja Luka 051
  • Mostar 036
  • Tuzla 035

Torej za klic številke, ki je prijavljena v Tuzli najprej odtipkate klicno številko države, nato klicno številko mesta in nato nadaljujete z vnosom željene številke. Npr: +387 035 592 847

Internet

Iskanje dobrega internetnega signala v Bosni in Hercegovini bi znala bit težava, saj država ni dobro pokrita z internetnim omrežjem. Dober signal imajo samo v večjih mestih, boljših gostilnah in hotelih. Na vaseh je odvisno od posameznika ali si napelje internetno povezavo.

Pošta

Pošta v Bosni in Hercegovini se imenuje JP BH Pošta. Na poštah lahko takot kot pri nas, tudi pri njih urejate vse običajne zadeve in pošiljate državno in mednarodno pošto. Več informacij o pošti si lahko ogledate na: http://www.posta.ba/

Spoštujte običaje

Prihod na destinacijo

Zahteve za vstop

Slovenskim državljanom vizum ni potreben do 90 dni za turistična, poslovna in zasebna potovanja. Slovenski državljani lahko potujejo v BIH in tranzitirajo preko njenega ozemlja tudi z veljavno osebno izkaznico.

Z letalom

Bosna in Hercegovina ima štiri mednarodna letališka na katera lahko prispemo iz Slovenije. In sicer:

  • Mednarodno letališče Banja Luka
  • Mednarodno letališče Mostar
  • Mednarodno letališče Sarajevo
  • Mednarodno letališče Tuzla

Z avtobusom

Vsak drugi dan iz Slovenije proti Bosni in Hercegovini odpelje avtobus, ki prispe na glavno avtobusno postajo in nato so linje razporejen po vsej državi, tako da je transport z avtobusom po Bosni in Hercegovini praktično neomejen.

Z avtom

Če potujemo z avtom v Bosno in Hercegovino potrebujemo potrjeno Zeleno karto, ostalih posebnosti ni nobenih.

Z vlakom

Potovanje z vlakom v državo Bosno in Hercegovino je omogočeno. Karto lahko kupite na železniški postaji ali pri kontrolerju na vlaku, zaželjeno je, da seboj nimate večjih količin prtljage zaradi carinskih pregledov.

Z ladjo

Z ladjo je možen prihod na jug Bosne in Hercegovine v mesto Neum in od tam naprej lahko nadaljujete pot z različnim transportom po destinaciji.

Transport po destinaciji

Letalo

Bosna in Hercegovina nima omogočenega letalskega transporta znotraj države.

Vlak

Transport z vlakom je omogočen znotraj države Bosna in Hercegovina, vendar potuje samo v večja mesta.

Avto

Če imaste Zeleno karto se lahko vozite z avtomobilom znotraj države Bosna in Hercegovina, bendar so še po nekaterih delih države ceste slabe in težko prevozne ter morda lahko tudi usodne za avtomobilske zračnice.

Avtobus

Transport po destianiji je urejen in omogočen iz vsakega mesta in večje vasi. Karto lahko kupite na avtobusni postaji ali avtobusu samem.

Taxi

Znotraj večjih mest delujejo taxi družbe, ki pa so za Evrospki standrt razmeroma poceni.

Kolo

Kolesarjenje po Bosni in Hercegovino ni ravno priljubljeno in morda na nekaterih delih zaradi cest celo onemogočeno. Pa vendar se mnogo ljudi odloči za ta način transporta.

Spanje in namestitev

Hoteli

V Bosni in Hercegovini so v večjih mestih hotelih različnih cenovnih razredov. Večinoma vsi hoteli so urejeni in njihova ponudba je za Evrospki standard cenovno dostopna. Možna je predhodna rezervacija hotelov, čeprav boste tudi brez tega lahko brez problema prišli do prazne sobe.

Hostli

Hostli so v Bosni in Hercegovini cenovno zelo dostopni, vendar zanjo biti pogosto pravo razočaranje morda celo nevarni za prenočevanje, zato se mnogi namesto hostlov odločijo za bivanje v hotelu.

Kampiranje

Bosna in Hercegovina ima začuda veliko kampv. Mnogi so odprti samo v času letne sezone, medtem ko jih je nekaj odprtih tudi skozi vso leto. Informacije o kampih lahko najdete tukaj: http://www.avtokampi.si/kampi.asp?drzava=3

Nadredna destinacija