Belgija

Iz wiki.potnik.si

Skoči na: navigacija, iskanje

Belgija je država, ki spada med bogatejše evropske države. Ugodna lega, prometne povezave in dejstvo, da je mati Evropske Unije, jo uvrščajo med turistično zanimivejše države. Belgija je znana po svoji arhitekturi, umetnosti, krasnih parkih in odličnih pivih.

Fotogalerija znamenitosti

Pomoč:Nalaganje slik


Hp-sreda-banner3.png

. . .

Priporočamo Potovanje.si - zaupanja vredna potovalna agencija

Pred odhodom na pot vedno preverite ugodne hotele, potovanja, počitnice in letalske karte na prvi slovenski internetni potovalni agenciji POTOVANJE.SI.

Potovanje.si.png
..

Potopisi

+ Dodaj svoj potopis

Najboljši potopisi bodo nagrajeni in objavljeni v najbolj brani slovenski potovalni e-reviji Potnik.si

Video turistični vodnik

Dolžina: 4.16 minut

Jezik: Angleščina

Za ogled na celotnem zaslonu kliknite na videu gumb [ ] skrajno desno spodaj.

Turistične destinacije in znamenitosti

  • Bruselj
  • Antwerpen
  • Bruges
  • Ghent
  • Liege
  • Ostend
  1. Bruselj: Bruselj je glavno mesto Belgije. Kot prestolnica se je razvijal in rastel, predvsem na področju trgovine. Danes je Bruselj tudi prestolnica Evropske unije. V njem delujejo vse evropske institucije. Zaradi tega se mesto ponaša z mogočnimi zgradbami, velikimi parki in odličnimi prometnimi povezavami. Bruselj je moderno mesto, ki je ohranilo staro mestno jedro, ki je predvsem turistično zanimivo. Glavna atrakcija je Grand Palace, ki ga letno obišče več tisoč turistov. Okoli trga so posejane stare hiše, ki so bile v lasti trgovcev in obrtnikov in datirajo v 17. stoletje. Na trgu stoji tudi stara mestna hiša s kipom svetega Mihaela, ki je zavetnik mesta. Mestna znamenitost pa je tudi kip Manneken Pis, deček, ki lula in Atomium, stavba, ki so jo postavili za potrebe svetovne razstave Expo. Bruselj je zaslužen, da je Belgija tako prepoznavna v svetu.
  2. Antwerpen: Je glavno mesto flamske regije. Kot večina belgijskih mest je znano po trgovini, ki se je skozi stoletja širila in bohotila. Danes je Antwerpen eno glavnih središč diamantne industrije. Je drugo največje evropsko pristanišče in četrto v svetovnem merilu. Mestna znamenitost je živalski vrt, v katerem skrbijo za ogrožene vrste.

Skriti kotički

Belgija ne bi bila Belgija brez kotičkov, ki jih morate obiskati:

  • Manneken Pis: Znameniti kip dečka, ki lula je edinstvena znamenitost v Bruslju. Nahaja se na vogalu ulice Rue de L'Etuve in Stroofstraat. Tradicija narekuje, da vsi državni voditelji, ki obiščejo mesto, darujejo dečku svoje miniaturne narodne noše.
  • Atomium: Ko ste v Belgiji, je obisk Atomiuma nuja. Predstavlja simbol mesta, nudi panoramski razgled na Bruselj in okolico. Atomium sestavlja devet krogel, ki predstavljajo devet atomov in so povezane s tekočimi stopnicami. Gosti muzej in je prizorišče za posebne dogodke.
  • Božični trgi: Mestece Grand Place se v decembru spremeni v zimsko pravljico in navdušuje z ogromnim božičnim drevescem in nočnimi zvočnimi in svetlobnimi predstavami.
  • Tapis de fleurs: Milijon begonij sestavljenih v eno preprogo. Carpet of Flowers pokriva skoraj 20.000 kvadratnih metrov v centru Grand Place-a.

Potovalni načrti

  • Belgija 1 dan: Bruselj

Če imate na voljo le en dan, potem je prestolnica Belgija tista, ki si jo morate ogledati.

  • Belgija 2 dni: Bruselj, Ghent

Če ostajate v Belgiji dva dni, lahko poleg Bruslja obiščete še mesto Ghent, ki se nahaja v flamski regiji in je največje mesto v Vzhodni Flandriji. Povezave med Brusljem in Ghentom so izredno dobre, do tja lahko potujete z letalom, vlakom, avtobusom ali avtomobilom.

  • Belgija 3 dni: Bruselj, Ghent, Bruges

Tridnevni obisk Belgije lahko poleg omenjenih mest vključuje še Bruges, ki je prestolnica Zahodne Flamske in kulturni spomenik, ki spada pod okrilje Unesca zaradi statusa srednjeveškega zgodovinskega centra. Bruges imenujejo tudi Mesto umetnosti (City of arts) in ga velikokrat primerjajo z Benetkami, zaradi številnih kanalov, ki se vijejo skozi mesto. Potovanje iz Bruslja do Brugesa z vlakom vam bo vzelo eno uro.

  • Belgija 7 dni: Haag, Bruselj, Bruges, Ghent, Antwerpen

Sedem dni potovanja po Belgiji je dovolj, da obiščete vsa pomembnejša mesta. Poleg Bruslja, Brugesa in Ghenta še Haag in Antwerpen. Haag je vredno obiskati, saj je tam sedež norveške vlade in vrhovnega evropskega sodišča. Antwerpen je znan po diamantni industriji in kot tak zanimiv za turiste. Iz Bruslja do Haaga je 139 km, potujete lahko z vlakom ali avtobusom (enosmerna vozovnica stane 14 evrov na osebo). V Antwerpu pa lahko uživate v naravnih danostih, kot so parki, trgi, obiščete kakšen muzej in uživate v arhitekturi in umetnosti.

Aktivnosti

Belgija ponuja veliko možnosti za zabavo in aktivnosti:

  • Šport: treking, kolesarjenje, uživanje v naravi
  • Ogledi: pivovarne, vinarne, destilarne, čokoladnice
  • Hrana: gurmanske specialitete
  • Kultura in umetnost: arhitektura, kipi, muzeji, znameniti zgradbe in institucije
  • Spa–frankorchamps (dirkališče: F1, Moto GP)

Koristne informacije

Glavno mesto: Bruselj

Valuta: Evro (pred uvedbo evra je bil v veljavi belgijski frank)

Število prebivalcev: 10,5 milijona prebivalcev

Elektrika: 230 V, 50 Hz

Tel. koda države: +32

Časovni pas: GMT/UTC + 1

Telefon za njuno pomoč: 112

Domena: .be

Velikost države: 30.538 km²


Več podatkov na Wikipedia.si

Zemljevidi in geografija

Zemljevid

Zemljevid Belgija

Dinamični zemljevidi

Regije

Belgija je uradno razdeljena na tri različne regije:

 Flamska regija
 Kraji: Antwerpen, Limburg, Vzhodna Flamska, Zahodna Flamska, Flamski Brabant

Flamska regija zavzema severni del države. Prebivalci govorijo nizozemsko. Bruselj spada v Flamsko regijo, vendar je jabolko spora med Flamci in Valonci zaradi svoje dvojezičnosti. Flamci predstavljajo dobro polovico vsega prebivalstva.

 Valonija
 Kraji: Valonski Brabant, Namur, Liège, Hainaut, Luksemburg 

Valonska regija locira južneje. Prevladujoči jezik je francoščina. Prebivalci Valonije predstavljajo tretjino vsega prebivalstva.

 Bruselj
 Kraji: Bruselj glavno mesto

Bruselj spada pod Flamsko regijo, vendar je zaradi svoje lege v nehvaležnem položaju. Je dvojezičen, vendar prevladuje francoščina, kar je tudi razlog spora med obema regijama.

Lastnosti pokrajine

Kljub svoji majhnosti Belgija razpolaga z raznoliko pokrajino. Ob Severnem morju se razteza ravni obalni del s 67 km obale in z izsuševanjem morja so zkozi leta pridobili veliko zemlje. Na severovzhodu se nahaja pokrajina Kampen, ki je znana po svojih rudnikih. V osrednji Belgiji prevladuje gričevnat teren z rodovitno zemljo, ki nudi ugodne pogoje za kmetijstvo. Na jugovzhodu se nahajajo Ardeni, hribovito območje s soteskami, ki so jih izdolble reke.

Vreme in klima

Belgija ima zmerno podnebje z milimi zimami in hladnimi poletji. V glavnem lahko belgijsko vreme opišemo z besedami oblačno, deževno in vlažno. Letno pade v različnih časovnih obdobjih med 54 in 78 milimetri dežja. Povprečna letna temperatura dosega 10 stopinj Celzija. Januarska temperatura ne presega 3 stopinj Celzija, julijska pa ne 18 stopinj Celzija.

Vremenska napoved in vreme v preteklih letih

Najbolj primeren čas za obisk

Najbolj primeren čas za obisk je poleti, še posebej, če ne marate mraza, megle, dežja in turobne oblačnosti. Belgija vas bo sprejela z zmernimi poletnimi temperaturami in svežim zrakom.

Zgodovina

1830 - Rojstvo Belgije Po kratki revoluciji in štirih dneh protestov proti kralju, Belgija 25. avgusta sprejme novo ustavo, ki je takrat veljala za napredno v evropskem prostoru.

1835 - Industializacija Belgija postane ena prvih evropskih industrijskih držav z gradnjo železnice med Brusljem in Mechelenom. To je bila prva železniška linija na območju celinske Evrope.

1908 - Kolonializacija Kralj Leopold II. je leta 1885 osebno priključil Kongo kot kolonijo in pridobil svoji državi veliko naravnih virov in bogastva. Belgija je ta bogastva izkoriščala do leta 1908, ko je bil kralj prisiljen predati kolonijo.

1914 - 1940 - Prva in druga svetovna vojna Ob začetku 1. svetovne vojne je bila Belgija napadena s strani Nemcev. Pod vodstvom kralja je Belgija zavzela zgodovinsko stališče. Hudi boji so se odvijali predvsem na področju zahodne Flandrije. V 2. svetovni vojni je Belgija spet napadena. Po 18 dneh obleganja se kralj preda in ostane v Belgiji kot nemški zapornik.

1944 - Osvoboditev Zavezniki so osvobodili Belgijo v septembru 1944, vendar vojne še ni bilo konec. Nemčija je izvedla svoj finalni napad na Ardennes decembra. Ameriške sile so napad zaustavile in začel se je boj, znan kot Boj za Bulge.

1957 - Rimska Pogodba Belgija kot ena izmed šestih držav podpiše Rimsko pogodbo in začne 50-letno integracijo Evrope.

1958 - Svetovna razstava Bruselj je gostil svetovno razstavo in v ta namen je bil zgrajen Atomium, ki danes velja za eno najslavnejših belgijskih zgradb. Bruselj postane sedež European Economic Community.

1962 - Uradni jezik Bruselj razglasijo za dvojezično mesto, medtem ko jasno razdelijo ostali del države na nizozemsko govoreči sever in francosko govoreči jug. Belgija določi jezikovne okvire.

1967 - NATO Bruselj postane sedež NATO.

2001 - EU Bruselj postane uradna prestolnica Evropske Unije na podlagi Pogodbe iz Nice.

Hrana

Med belgijske specialitete spadajo čokolade, ki veljajo za ene najboljših na svetu ter vaflji. Najljubše jedi Belgijcev so školjke in francoski krompirček, za katerega trdijo, da je njihov izum.

  • Ocvrti krompirček

Belgijski frites je najboljši krompir te vrste na svetu. Ocvrejo ga dvakrat v kakovostnem olju, da dobi rjavkasto barvo in hrustljavost. Postrežejo kot prilogo ali kot samostojno jed z majonezo.

  • Školjke in raki

Morska hrana ima v belgijski kuhinji posebno mesto. Dagnje z ocvrtim krompirčkom so ena izmed nacionalnih belgijskih jedi. Priljubljene so tudi surove ostrige in kuhane pokrovače. Belgijci si za kosilo radi privoščijo krožnik morske hrane, v kateri potem počasi uživajo.

  • Jedi s pivom

Več klasičnih belgijskih jedi pripravljajo s pivom. Ena najbolj znanih je dušena govedina carbonnades flamandes ali vlaamse stoverij. V Belgiji obstajajo restavracije, ki čisto vsem jedem iz menija dodajo pivo.

  • Belgijski radič

Belgijski radič je čisto avtentična belgijska zadeva. Legenda pravi, da je neki bruseljski vrtnar želel prezimiti solato in nato ugotovil, da so zrastli poganjki, podobni solati, ki so užitni surovi, še bolje pa pridejo do izraza kuhani, kot priloga glavnim jedem.

  • Vaflji

So sama srčika belgijske kulinarične tradicionalnosti. Sveže pripravljeni in posuti s sladkorjem v prahu so priljubljen prigrizek na sejmih, ob posebnih dogodkih ali na ulici.

NEKAJ TRADICIONALNIH BELGIJSKIH JEDI

  • Carbonnades flamandes/vlaamse stoverij: dušena govedina, kuhana v belgijskem pivu. Jed se najbolje ujema z ocvrtim krompirčkom, gorčico in majonezo.
  • Moules-mariniere: pokrovače v vinu, poparjene, da se odprejo, začinjene z zeleno, čebulo in peteršiljem. Navadno jih postrežejo v posodi, podobni vedru, ter zraven postavijo krožnik ocvrtega krompirčka.
  • Waterzooi: piščanec ali riba v omaki je lahka kremna jed, značilna za Ghent.
  • Chicons au gratin: belgijski radič, zavit v šunko in pečen v kremni sirovi omaki.
  • Anguilles au vert/paling in 't groen: jegulje, kuhane v omaki iz sveže zelenjave.
  • Garnaalkroketten: ocvrti krompirjevi kroketi, polnjeni s svežimi škampi; priljubljena predjed ali prigrizek.
  • Salade liegeoise: topla solata iz krompirja in stročjega fižola ali salade frisee z ocvrtimi koščki slanine.
  • Stoemp: pretlačen krompir, zmešan s korenjem, zeleno ali mesom.
  • Flamiche aux poireaux: kolač, podoben piti, narejen iz pora.
  • Jets d'houblon: hmeljevi brsti ponavadi postreženi v kremni omaki; po okusu so podobni belušem.

Pijača

Belgija spada med najbolj cenjene varilke piva. Večino ga varijo v samostanih po stoletja starih receptih. Vrhunske sestavine in natančnost varilcev ponašajo njihova piva v sam svetovni vrh. Belgijska piva so alkoholno precej močna, vendar to zakrije polnost okusa. Belgija pozna preko 800 različnih vrst piva. Eno bolj znanih piv zgodnjega varenja je pivo Saisons, naravno dozorelo pivo, ki ga varijo v Valoniji. Zanimivo pa je tudi pivo z okusom penine, ki prav tako prihaja iz Belgije in se imenuje Deus Champagne. To je 11,5-odstotno pivo, ki stane toliko kot steklenica penine. Belgija je sinonim za dobro pivo, ki se ga res splača poizkusiti.

Nakupovanje

Belgija ima zakonsko določen odpiralni čas trgovin: ponedeljek-sobota: od 9:00/10:00 do 18:00/19:00, z večino odprtih supermarketov v petkih do 20:00/21:00. Plačate lahko s kreditnimi karticami, kot so AMEX, Visa, MasterCard.

  • Živila

Na splošno so živila v Belgiji precej dražja, kot pri nas. Najbolj se splača kupovati v diskontih in biti pozoren na izdelke v akciji. Sodeč po raziskavah mesečna hrana za eno osebo v Belgiji stane 261,51 evra. Belgija ima precej višji standard v primerjavi z nami, zato so tudi cene temu primerne.

  • Oblačila

Oblačila lahko dobite v obalnih mestih po ugodnih cenah, če ste vešči barantanja. Izbira je velika, cene v trgovinah pa se razlikujejo glede na znamko.

  • Nakupovalna središča

Belgija ponuja kar nekaj nakupovalnih centrov in ulic, kjer lahko kupite vse mogoče:

  1. Euralille (ponuja več kot 120 trgovin, ki ponujajo različne stvari po dostopnih cenah)
  2. Zilverpand (nakupovalna galerija v centru Brugesa)
  3. Passage du Nord (v središču Bruslja, Grand Place, ponuja odlične butike in nudi priročno zavetje pred dežjem pod svojo stekleno streho)

Gospodarstvo in ekonomija

Belgija je bila ena prvih industrijskih držav v Evropi. Industrija se je razvila na podlagi nahajališč premoga in železa v pokrajini Hainaut. Tam je nastalo pomembno območje težke industrije. Rudarstvo je nato nazadovalo zaradi primanjkljaja surovin in gospodarstvo je zašlo v krizo. Počasi se je Belgija začela usmerjati v druge industrijske panoge, kar pa je povzročilo veliko stopnjo brezposelnosti. V 60. letih prejšnjega stoletja so se na severu Belgije ter na obali razvile nove industrijske panoge, kot so petrokemijska, farmacevtska industrija, predelava umetnih snovi, računalniška obdelava podatkov. Danes je Belgija pomemben člen svetovnega gospodarstva. Njene najpomembnejše partnerice so Francija, Nemčija in Nizozemska. Zaradi majhnega domačega trga, skromnih naravnih virov, bližine pristanišč in lege na križišču pomembnih poti je belgijsko gospodarstvo izvozno usmerjeno. Velik pomen imajo storitvene dejavnosti, kar 75 % delovne sile je zaposlene v storitvenih dejavnostih. Razlogi za to so velik pomen prometa in trgovine, prav tako pa je to vpliv Bruslja, pomembnega upravnega središča Evropske Unije.

Kultura

Belgija je prava zakladnica umetnosti in kulture. Stoletja pred nastankom države je tu cvetela družba, ki je veljala za najbogatejšo in najbolj omikano v Evropi. Znani so čudoviti izdelki flamskih obrtnikov, veščine bančnikov in kultiviranost burgundskega dvora. Viteška kultura je na tem mestu podala roko renesansi in ustvarili sta spomenike, ob katerih še danes zastaja dih. Kljub dih jemajoči umetniški preteklosti, pa nas Belgija še dandanes preseneča s sodobnimi urbanističnimi rešitvami in spomeniki, kot je recimo Atomium.

  • Inžinir André Waterkeyn in arhitekta André in Jean Polak: Atomium
  • Hiëronymus Duquesnoy starejši: Manneken Pis
  • Slikar Pieter Paul Rubens: Tri gracije, Venera in Adonis...

Jezik

Čez Belgijo poteka pomembna evropska jezikovna meja, kar je botrovalo temu, da sta se v državi oblikovali dve jezikovni skupini. V regiji Flamski ljudje večinoma govorijo nizozemsko, v Valoniji pa francosko. Poleg teh dveh večjih jezikovnih skupin obstaja še manjša skupina, ki jo sestavljajo nemško govoreči prebivalci. Izjema je Bruselj, ki je uradno razglašen za dvojezično mesto in sta v veljavi tako nizozemščina, kot francoščina. Prav zaradi teh jezikovnih in kulturnih razlik se je Belgija znašla v središču političnih sporov, ki še danes niso povsem potihnili.

Izobraževanje

Belgija ima šolski sistem, ki ga lahko razdelimo v tri skupine:

  • Šole, ki so v lasti občin (GO! Onderwijs van de Vlaamse GemeenschapPela; réseau de la Communauté française)
  • Subvencionirane javne šole (officieel gesubsidieerd Onderwijs; réseau officiel subventionné)
  • Subvencionirane brezplačne šole (Vrij gesubsidieerd Onderwijs; réseau libre subventionné), ki so povezane s katoliško cerkvijo

Slednja je največja skupina, tako po številu šol kot po številu učencev. Belgija zapoveduje obvezno izobraževanje od starosti 6 do 18 let.

Najbolj priznane belgijske univerze:

  1. Katholieke Universiteit Leuven (Leuven)
  2. Universiteit Gent (Gent)
  3. Université Catholique de Louvain (Louvain)
  4. Université Libre de Bruxelles (Bruselj)
  5. Université de Liège (Liège)

Delo

Od 1. maja 2009 delovno dovoljenje za države članice Evropske Unije delovno dovoljenje ni več potrebno. Vsaka od treh regij v Belgiji (Flandrija, Valonija in Bruselj) ima svoj urad, kjer izdajajo delovna dovoljenja. To so uradi institucij VDAB, FOREM in ACTIRIS. Zaposleni, samozaposleni in stažisti, ki v Belgiji opravljajo začasno delo ali delo s skrajšanim delovnim časom, morajo prijaviti svoje aktivnosti pred začetkom izvajanja belgijskim oblastem. Neobvezna Limosa izjava se lahko opravi elektronsko in je sila preprosta. Potrebno je navesti le nekaj informacij (osebne podatke, trajanje dela...).

Varnost

Belgija ne spada ravno med najbolj varne države na svetu. Bruselj se umešča na četrto mesto po številu evidentiranih kaznivih dejanj evropskih prestolnic. Stopnja umorov in nasilnih smrti je precej visoka. Stopnja kriminala v drugem največjem mestu Belgije, Antwerpnu je za 20 % nižja kot v Bruslju. Industrijska mesta z visoko stopnjo brezposelnosti se ponašajo tudi z višjo stopnjo kriminalitete. Podeželjska Belgija po raziskavah spada med relativno varne predele.

Vseeno je priporočljiva pazljivost. Pazite na svoje osebne stvari, denar, dokumente, nosite jih v za to namenjenih potovalnih torbicah, porazdelite denar na več različnih mest in varno shranite dokumente. Ponoči ni priporočljivo hoditi po nevarnejših predelih Belgije v okolici večjih mest.

Zdravje

Belgijski sistem socialne varnosti temelji na plačevanju prispevkov za socialno varnost od dohodkov za opravljeno delo. Delodajalec je dolžan vsak mesec plačati med 30% in 40% svoje plače v sklad socialne varnosti, zaposleni pa plača delež svojega bruto prihodka prispevkov za socialno varnost. Ta sklad potem uporabijo za plačilo socialne varnosti: nadomestila v primeru bolezni, nadomestila za primer brezposelnosti, odpravnine v primeru nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali invalidnosti, nadomestila v primeru nesreč pri delu, nadomestila v primeru bolezni, družinski dodatki in pokojnine.

Če potujete v Belgijo, različna posebna cepljenja niso potrebna. Priporočljivo pa je imeti urejeno zdravstveno zavarovanje v tujini (evropska kartica zdravstvenega zavarovanja), na podlagi katerega lahko izkoristite zdravstvene usluge v primeru, da bi jih potrebovali. Belgija sodi med države z visoko razvitim zdravstvenim sistemom.

Telekomunikacije

Telefon

Belgija je skoraj v celoti pokrita s signalom mobilne telefonije, vendar pa telefonski pogovori v Belgiji spadajo med najdražje na svetu. Na voljo imate več mobilnih operaterjev, ki imajo podpisane pogodbe z večjimi evropskimi in svetovnimi operaterji. Mobilniki delujejo v omrežju frekvenčnih pasov 900 MHz in 1800 MHz. Belgija ponuja izbiro med različnimi gostujočimi mobilnimi operaterji: Base SA, Mobistar NV in Proximus.

Internet

Pokritost na področju internetnih storitev je zelo dobra. Poleg javnih wifi-jev obstaja veliko kavarnic, ki svojim gostom nudijo brezplačno uporabo wifi-ja. Ponudniki interneta v Belgiji so:

  • Belgacom
  • Billi
  • Dommel
  • EDPnet
  • Mobistar
  • Pari-Link
  • Scarlet
  • Snow
  • Svanto

Pošta

Belgijska pošta se imenuje bpost. Nudi vse poštne, bančne in zavarovalne storitve. Belgija ima razvit sistem poštnih številk, ki so sestavljene iz štirih številk, od katerih prva označuje provinco. Ker Belgija ni edina država, ki uporablja tak način označevanja poštnih številk, je priporočljivo pred poštno številko napisati še oznako države, veliko črko B (Belgija). Paziti je treba pri naslavljanju mest. Če pišete v mesta, ki spadajo v nizozemsko jezikovno skupino, morate napisati nizozemsko ime za mesto, če pa pišete v francosko govoreči del, pa francosko ime. Razen v primeru Bruslja, ki je dvojezičen, je vseeno katero različico uporabite.

Standardna pisma morajo biti:

  • pravokotne oblike, mere med 90 x 140 mm in 125 x 235 mm
  • maksimalna dovoljena teža je 50 g in debelina 5 mm
  • znamka mora biti nalepljena v desnem zgornjem kotu na sprednji strani pisma

Vsa pisma, ki ne ustrezajo tem kriterijem spadajo med nestandardna in njihovo pošiljanje je zato dražje.

Spoštujte običaje

  • Pozdravi vključujejo veliko mero formalnosti, vsaj med ljudmi, ki se ne poznajo. Vljudno se je rokovati. Enkrat, ko se odnosi razvijejo, rokovanje zamenjajo trije poljubi na lice, začenši z levim licem. Moški med seboj ohranijo rokovanje namesto poljubov.
  • Vedno bodite točni, Belgijci dajo veliko poudarka na točnost.
  • Ženske imajo prednost, vedno sedejo prve, moški za njimi (v restavracijah, barih...).
  • Ko jeste, držite vilico v levi in nož v desni roki in nikoli ne pustite hrane na krožniku. To bodo vzeli za nevljudno in potratno. Belgijci so ponosni na svojo kuhinjo, pohvalite hrano.
  • Če ste v družbi v baru, počakajte, preden skrnete prvi požirek pijače, možno je, da bo kdo želel nazdraviti.
  • Veliko dajo na urejenost in zunanji videz in to pričakujejo tudi od drugih.

Prihod na destinacijo

Zahteve za vstop

Belgija je članica Šengenskega sporazuma in članica Evropske Unije, zato za vse državljane držav članic Evropske unije iz Šengenskega področja ne obstajajo nobene posebne zahteve za vstop v državo.

Z letalom

Belgija ima po celotni državi posejana letališča z dobrimi in relativno ugodnimi letalskimi povezavami.

  • Brussels Airport

Glavno belgijsko letališče, locirano v Frandriji. Letališče je baza glavne belgijske letalske družbe Belgian Airlines. Poleg te pa letijo še BRU in pa nizkocenovne družbe, kot so Vueling, JetairFly in Thomas Cook. Iz letališča so na voljo različne povezave do centra Bruslja in drugih belgijskih mest. Lahko izbirate med vlakom, avtobusom in taksijem.

  • Brussels South Charleroi Airport

Nahaja se približno 50 km južno od Bruslja. Glavne letalske družbe, ki letijo so predvsem nizkocenovni ponudniki, kot so Ryanair in Wizzair. Do Bruslja lahko pridete z avtobusom v eni uri, če pa potujete v druge belgijske kraje pa je priporočljiva kombinacija vlaka in avtobusa. Tretja izbira pa je taksi, ki ga lahko plačate tudi s kreditno kartico (do Bruslja stane okrog 95 evrov).

  • Antwerp Airport

To letališče je rezervirano bolj za poslovne lete. Letalska družba City Jet ponuja lete do Londonskega letališča po razumnih cenah.

  • Ostend Airport & Liège Airport

Leti so omejeni. Predvsem čarterski, poslovni in cargo. Glavna letalska družba: določeni leti ponudnika JetAirFly, ki variirajo.

Z avtobusom

Če potujete v Belgijo z avtobusom, izberite Eurolines. Mednarodni avtobusi se ustavljajo tudi v mestih: Antwerpen, Bruselj, Leuven in Liege.

Z avtom

Največje avtoceste, ki vodijo do Belgije: E-19, E-17, E-40, E-411 E-314 and E-313. Vožnja traja dobrih 10 ur, ne smete pa pozabiti tudi na stroške vinjet in cestnin.

Z vlakom

Direktne povezave vlakov do Bruslja:

  • Luxembourg (redni vlak, vozi vsako uro)
  • Rotterdam, The Hague (redni vlak, vozi vsaki dve uri)
  • Paris, Köln/Cologne, Aachen, Amsterdam
  • Lyon, Bordeaux, Paris-CDG airport in druga francoska mesta
  • London, Ebbsfleet, Ashford, Lille and Calais
  • Frankfurt, Köln/Cologne
  • Zürich, Switzerland, via Luxembourg (redni vlak, vozi dvakrat dnevno)

Če potujete Slovenija - Belgija, je priporočljivo, da se peljete Ljubljana - Frankfurt in potem nadaljujete Frankfurt - Belgija.

Transport po destinaciji

Letalo

Belgija zaradi svoje majhnosti ne ponuja notranjih letov. Na voljo pa imate veliko drugih opcij, če razmišljate o potovanju po državi.

Vlak

Belgija je odlično pokrita z železniškimi povezavami. Praktično ste v parih urah lahko kjerkoli želite biti. Cene železniškega prevoza so nižje v primerjavi z Nemčijo in UK. Vlaki vozijo redno in iz različnih postaj. Ena izmed glavnih postaj je Brussels airport, od koder lahko potujete v različna belgijska mesta ali celo čez mejo. Med vikendi je cena povratne vozovnice za polovico nižja, mladi do 26. leta lahko koristijo popuste (Go Pass), vendar morajo kartico natisniti preko spleta. Za starejše obstaja nekoliko dražja različica Rail Pass. Priporočljivo je, da preden vstopite na vlak preverite, ali imate napolnjeno kartico, saj znajo biti kondukterji v nasprotnem primeru nekoliko nezadovoljni. Glavni ponudnik železniških prevozov NMBS ima tudi svojo spletno stran, kjer lahko preverite vozne rede, cene vstopnice in se prilagajate zamudam.

Avto

Če boste za mobilizacijo po državi uporabljali avtomobil, morate biti predvsem pazljivi na dvojezične oznake, ki znajo biti včasih malo zagonetne. V predelih nizozemsko govorečega prebivalstva bodo krajevne oznake in prometne table v nizozemščini, v francoskih predelih v francoščini, v Bruslju pa dvojezične. Ne smete pozabiti na desno pravilo, ko vozite po belgijskih cestah. Lahko pričakujete ceste v precej slabem stanju, slabo označene avtoceste, ki kličejo po dobri GPS napravi in precej slabo vožnjo domačinov. Belgija mogoče zaradi zgornjih razlogov ni najprimernejša država za potovanje z avtomobilom.

Avtobus

Avtobusi vozijo po celi državi, po večjih mestih pa tudi metro in tramvaji. Avtobusi so namenjeni krajšim razdaljam, vendar lahko z njimi potujete tudi od mesta do mesta po celi državi. Vsekakor pa je to precej bolj zamudno in komaj kaj ceneje, kot če se odločite za vlak.

Belgija ima več avtobusnih ponudnikov, odvisno od regije, v kateri se nahajate. Tako STIB/MIVB pokriva območje Bruslja, De Lijn vozi na območju Flandrije in TEC v Valoniji. Večina turistov se sploh ne odloči za avtobuse, saj so razdalje tako majhne, da jih lahko premagate peš, če pa potujete iz mesta v mesto, pa je priporočljiva uporaba vlaka.

Taxi

Belgija nima nikakršnih posebnosti pri iskanju taksijev. So pa taksi prevozi relativno dragi, vsaj v primerjavi z drugimi prevoznimi sredstvi. Tarife so različne, plačate tudi štartnino, ki se razlikuje glede na uro (ponoči nekoliko dražje). Če si želite mesto res ogledati, priporočamo, da izberete druga prevozna sredstva, taksi pa uporabite le za izredne primere.

Kolo

Bruselj ponuja ugodne kratkoročne "Villo" najemnine koles na 180 lokacijah. Sistem sprejema le pametne kartice. Prve pol ure je brezplačne, vsako naslednjo tekočo uro pa plačate 0,50 €. Registracija stane 1,50 € na dan in 7 € za teden. Priporočljivo je nošenje čelade in vidnejšega jopiča. Belgija je kot nalašč za raziskovanje s kolesi.

Spanje in namestitev

Hoteli

Belgija ponuja veliko odličnih hotelov. Bruselj razpolaga z neštetimi dragimi hoteli za potrebe obiskov evropskih veljakov. Ponavadi lahko dobite dobro sobo za manj kot 100 evrov na noč, toda ob parlamentarnih dogodkih lahko cene močno poskočijo.

Hostli

Belgija ponuja 123 hostlov, ki so posejani po celi državi. Cene variirajo glede na ponudbo in lokacijo, vendar je to ena izmed cenejših variant bivanja v Belgiji.

Kampiranje

Camping Sebastian Alle je najbližji kamp, ki je oddaljen približno 35km od Bruslja.

Nadredna destinacija