Švedska

Iz wiki.potnik.si

Skoči na: navigacija, iskanje

Švedska skriva v sebi pravo malo avanturo od mrzlega severa do lepot, ki jih začara Severni sij. Švedska je po prebivalstvu največja skandinavska država. Od Norveške jo na zahodu loči gorska veriga, na severu Baltskega morja pa si s Finsko delita Botnijski zaliv. Na zahodu meji na Norveško, na severovzhodu na Finsko, na jugozahodu pa ima morsko mejo z Dansko; preostanek meje poteka po Baltskem morju in Kattegatu. Zaradi sorazmerno male poseljenosti je švedska narava znana po svojem miru, velikih gozdovih in hriboviti divjini. S obširnimi gozdovi, otoki, velikimi jezeri in gorskimi rekami je dežela pravi raj.


Fotogalerija znamenitosti


Priporočamo Potovanje.si - zaupanja vredna potovalna agencija

Pred odhodom na pot vedno preverite ugodne hotele, potovanja, počitnice in letalske karte na prvi slovenski internetni potovalni agenciji POTOVANJE.SI.

Potovanje.si.png
..

Potopisi

Skandinavija - dežela polnočnega sonca

Katja in Simon Preberite: Skandinavija - dežela polnočnega sonca

Skandinavija z avtodomom 1.del

Lysefjord Preberite: Skandinavija z avtodomom 1.del

Skandinavija z avtodomom 2.del

Janja in Filip Preberite: Skandinavija z avtodomom 2.del


+ Dodaj svoj potopis

Najboljši potopisi bodo nagrajeni in objavljeni v najbolj brani slovenski potovalni e-reviji Potnik.si


Priporočamo Potovanje.si - zaupanja vredna potovalna agencija

Pred odhodom na pot vedno preverite ugodne hotele, potovanja, počitnice in letalske karte na prvi slovenski internetni potovalni agenciji POTOVANJE.SI.

Potovanje.si.png
..

Video turistični vodnik

Dolžina: 2.09 minut

Jezik: Angleščina

Turistične destinacije in znamenitosti

Švedska je ena izmed turistično najbolj odprtih držav v Evropi. Je država, ki ponuja zelo veliko naravno in kulturno pestrost .S svojimi širnimi gozdovi, nešteto otoki, velikimi jezeri in hitro tekočimi gorskimi rekami. Najpomembnejši turistični območji pa sta otoka Gotland in Öland. Če bi vprašali naključnega mimoidočega, naj nam pove asociacijo za Švedsko, bi se v večini primerov odgovor glasil IKEA ali pa glasbena skupina ABBA. Verjetno pa le malokdo ve, da so prav na Švedskem izumili tetrapack, vžigalice in zadrgo. Vsi ste pa že verjetno slišali za Nobelovo nagrado, katere ustanovitelj je švedski iznajditelj in veletrgovec Alfred Nobel. Prav tako poznamo vsi Pikanogavičko, ki jo je napisala Astrid Lindgren, rojena na Švedskem.



  1. Stockholm: Znano je predvsem po svoji znameniti legi, saj središče mesta, poleg na kopnem, leži na kar 14 otočkih jezera Mälaren. Od tod tudi ime »Mesto na vodi«
  2. Göteborg: Mesto je leta 1621 ustanovil švedski kralj Gustav II. Adolf. Leži ob ustju reke Göta Älv in je največje morsko pristanišče v Nordijskih državah. Göteborg je tudi pomembno univerzitetno središče z veliko študentsko populacijo.
  3. Malmö: je eno najstarejših in najbolj industrializiranih skandinavskih mest, vendar se je do preloma tisočletja stežka prilagajal na postindustrijsko dobo. V zadnjem desetletju pa se Malmö hitro razvija, z novimi arhitekturnimi projekti, podjetniško dejavnostjo na področju biotehnologije in IT ter vse pomembnejšo univerzo.
  4. Vasteras:Okolica Vasteras je idealena za zabavo in počitek. Od tod lahko obiskovalci dostopajo do vsega, kar lahko to živahno mesto ponudi. Gostje hotela imajo možnost, da uživajo v ogledovanju zanimivih mestnih atrakcij: Vallby zunanji muzej, Katedrala, Knjižnica.
  5. Helsingborg:je poznan po krajih, kot so Tropikariet. Najugodnejše cene hotelov so v bližini spomenikov in znamenitosti . V bližini Tropikariet lahko izbirate med luksuznimi hoteli in tudi med cenovno zelo ugodnimi penzioni.


Potovalni načrti

  • Švedska 3 dni: Ljubljana-Stockholm-Helsinki-Drottingholm
  • Švedska 3 dni:Stockholm-Stockholm-Malmo in Lund
  • Skandinavija 8 dni. Ogledamo si tri prestolnice (Kopenhagen, Stockholm in Oslo) v kratkem času ter prijetnem potovalnem ritmu.

Aktivnosti

Koristne informacije

Glavno mesto: Stockholm

Valuta:Švedska krona

Število prebivalcev: 9 miljonov

Tel. koda države: 46

Časovni pas: UTC +1

Telefon za njuno pomoč: 112

Velikost države: 449,964 km²


[http://sl.wikipedia.org/wiki/Švedska)


Zemljevidi in geografija

Zemljevid

Zemlejvid Švedske


Dinamični zemljevidi

Okrožja

Švedska je upravno razdeljena na 21 okrožij (švedsko län). Vsakemu okrožju načeluje okrožni administrativni odbor (länsstyrelse), ki ga imenuje vlada. Vsako okrožje ima tudi okrožni svet (landsting), v katerem so zastopani izvoljeni predstavniki občin. Vsako okrožje je nadalje razdeljeno na občine. Leta 2002 je Švedska imela skupno 289 občin. Obstajajo tudi zgodovinske razdelitve Švedskega kraljestva na pokrajine in dežele.

Okrožja na Švedskem:

Blekinško okrožje

Dalarnsko okrožje

Gotlandsko okrožje

Gävleborško okrožje

Hallandsko okrožje

Jämtlandsko okrožje

Jönköpinško okrožje

Kalmarsko okrožje

Kronoberško okrožje

Norrbottensko okrožje

Skånsko okrožje

Stockholmsko okrožje

Södermanlandsko okrožje

Uppsalsko okrožje

Värmlandsko okrožje

Västerbottensko okrožje

Västernorrlandsko okrožje

Västmanlandsko okrožje

Västra Götalandsko okrožje

Örebreško okrožje

Östergötlandsko okrožje

Lastnosti pokrajine

Srednja Švedska med Göteborgom in Stockholmom je po nastanku tektonska udorina z velikimi jezeri. Severno od nje se začne nizko, ledeniško preoblikovano hribovje, ki je del Baltskega ščita, zgrajeno iz granitov in gnajsov ter razčlenjeno z dolinami, ki tečejo proti JV .S obširnimi gozdovi, otoki, velikimi jezeri in gorskimi rekami je dežela pravi raj. Precej mlajši kamninski sloji iz srednjega veka, ki sestavljajo površje zahodnega dela osrednje Švedske okrog Östersunda, posamično pa na otokih Gotland in Öland, so starejši kot večina preostale Evrope. Kamnine Baltskega ščita so povečini gnajsi in graniti. Gorške verige so imenovane Kjö ali Skanden. Od gorovja, v katerem segajo najvišji s snegom in ledom pokriti vrhovi čez 2.000 metrov, se pokrajina spušča proti Botniškemu zalivu. Švedske pokrajine so zgladili ledeniki v ledenih dobah.

Vreme in klima

Podnebje je na Švedskem v primerjavi z drugimi območji na isti zemljepisni širini precej ugodno. Prostor Baltskega morja sicer ločuje od Atlantika, Skandinavsko gorovje, vendar je blažeči učinek oceanskega podnebja čutiti tudi na Švedskem. Od juga proti severu je podnebje vse bolj celinsko, to pomeni, da se večajo nasprotja med pogosto prav toplimi poletji in ledeno mrzlimi zimami na Laponskem, količine snežnih in deževnih padavin pa se v isti smeri zmanjšujejo. V južnem delu države je oceansko, v osrednjih delih celinsko in na severu subpolarno. V zavetrni legi na vzhodni strani Skandinavskega gorstva in ob obali Botniškega zaliva je bistveno manj padavin (400-600 mm) kot ob obali Kattegata (ok. 1000 mm) in v gorskem svetu vzdolž norveške meje (do 2000 mm), zime so občutno hladnejše (Botniški zaliv zamrzne za 5 mesecev).

Najbolj primeren čas za obisk

Najbolj primeren čas za obisk Švedske so poletni meseci saj je v pozimi,jeseni in pomladi dokaj mrzlo.

Zgodovina

Švedska, Danska in Norveška spadajo v isto jezikovno skupino, imajo pa tudi enako obliko vladanja in parlamentarno monarhijo. To pomeni, da ji vlada kralj ali kraljica in parlamen. Danska in Švedska sta se v preteklosti veliko borile za prevlado Baltskega morja. Nekaj časa je bila Švedska pod odlastjo Dansko, kasneje pa obratno. V 16. Stoletju se je švedsko kraljestvo razširilo do Estonije, Karalije in pokrajne Livonije. Švedska je ime dobila po ljudstvu Svear, ki se je na Švedsko preselilo okoli leta 300. O tem pričajo številni ostanki. Do leta 1100 so zavzeli še ozemlje, kjer so živeli Gauti. Takrat se je imenovala Svea Rike, kasneje Sverige, danes pa se imenuje Švedska. Med 9. in 11. stoletjem so švedsko ljudsto- Vikingi, ki so se ukvarjali s trgovino in ropanjem vdrli čez Baltsko morje in zavzeli veliko dežel. Vikingi so bili pogani. V njihove dežele se je širilo krščanstvo. Širjenje se je končalo z ustanovitvijo škofije v Uppsali leta 1164. Švedsko domovino so zaznamovale številne vojne. Ob koncu 14. stoletja je prišla Švedska pod oblast norveško-danske kraljice Margarete I. Švedi se niso hoteli sprijazniti z izgubo samostojnosti. Švedska se je po krvavih bojih osvabodila. Leta 1523 so Gustava I izvolili za kralja ponovno samostojne švedske. To je bil začetek trdo vodene švedske nacionalne države. Švedska v nordijski vojni 1700 do 1721 izgubila vodilno vlogo na območju Baltskega morja. Znotraj države se je začela razvijati vladavina parlamenta. Leta 1810 so zaza švedskega prestolonaslednika izvolili Jean-Baptista Bernadotta. Pod njegovim vodstvom je Švedska po uspešnem vojnem pohodu proti Napoleonu in njegovim danskim zaveznikom v vojni zmagala in naredila mejo, ki je veljala do leta1905. Industrija se je začela v sedemdesetih letih 19.stoletja z domačimi surovinami. Takrat se je žačela država razvijati. Veliko ljudi se je preselil v Severno Ameriko, saj so bili v domovini pogoji za preživetje slabi. V začetku 20.stoletja so začeli razvijati socijalno državo.

Hrana

Švedska ima tipičen skandinavski način prehranjevanja. Skandinavska kulinarika je v zadnjih letih močno napredovala in dokazala svetu, da tam na severu ne jedo le rib, kot morda mislijo mnogi. Na mizi se znajdejo tako ribe, kot meso, krompir, zelenjava in sadje. Kot skandinavsko oblikovanje, se tudi prehrana drži osnov- osnovne sestavine so žitarice kot sta rž in oves, morska hrana, meso in sadeži, kot so na primer gobe in borovnice. V Skandinaviji je prehrana na splošno za malenkost bolj slana kot drugje. Odsotnost svetlobe in mraz sta primorala Skandinavce k shranjevanju živil in pripravljanju zalog, ki zadoščajo za mrzle in temne zimske mesece. Skandinavska kuhinja je sicer preprosta in Skandinavci ji pravijo kmečka hrana. Tamkajšnje pravilo je ”poberi, serviraj in pojej”- ko delaš s kvalitetno sestavino, ni potrebe, da jo spreminjaš v domiselno.Če bi morali na hitro razdeliti kulinarične značilnosti Danske, Norveške in Švedske je to skoraj nemogoče, saj se tudi znotraj držav kulinarika spreminja po regijah. Švedska prehrana pa je skoncentrirana okoli mlečnih proizvodov, kruha, jagodičevja, svinjine, govedine ter morske hrane. Veliko uporabljajo krompir in žitarice, tudi tu so priljubljene mesne kroglice. Skandinavsko hrano uvrščajo med tako zdravo, kot je Mediteranska. Zadnje čase ima tako vedno več zagovornikov takoimenovana Nordijska dieta, ki vzpodbuja uživanje vlaknin, omega 3 maščobnih kislin, antioksidantov, proteinov in svežih sestavin. Veliko skandinavskih kuharjev v okviru te diete razvija jedi, ki vsebujejo divjačino; ribe; jagnjetino; zelenjavo, ki uspeva v hladnem podnebju; jagodičevje in žitarice. Od Mediteranske diete se Nordijska razlikuje po tem, da ne vsebuje testenin in olivnega olja, namesto slednjega uporabljajo repično olje. Namesto belega mesa v Skandinavski dieti prevladuje nemastno rdeče meso, od sadja pa borovnice in brusnice. Nekaj tipičnih švedskih jedi: Smörgåsbord - švedski stol Köttbullar - mesne kuglice Inlagd sill - švedska salama Gravad lax - osušen in posoljen losos Kräftor - sladkovodni rakci Pannkakor - tanke palačinke Ärtsoppa - juha iz graha Kroppkakor - kuglice iz krompirja polnjena z svinjetino Blodpudding - črni puding Falukorv - klobasice Knäckebröd - tradicionalni švedski kruh Smörgåstårta - sendvič - torta Pite od jabukolk, borovnice, brusnice Palačinke Muffine Müesli.


Švedska ponuja veliko restavracij,barov,pekarn itd. ,zato si lahko vsak posameznik izbere kam bo odšel jesti.Za konec pa še strošek za hrano, ki se lahko giblje od 10 do več kot 100€ na dan po osebi. O cenah v restavracijah nima smisla pisati, so enostavno astronomske. Je pa hrano mogoče kupiti v trgovinah in kuhati.

Pijača

Nekaj tipičnih švedskih pijač:

Mleko - Švedska je država številka 1 po konzumaciji mleka po celem svetu

Filmjölk - kislo mleko ali jogurt

Kava - Švedska je eden največih konzumatorjev kave

Naravni sokovi

Glögg - kuhano vino

Champis i Pommac - brezalkoholni šampanjnc

Absolut Vodka

Pivo in ostali alkohol kateri vsebuje več ko 3,5 % alkohola se da kupiti v posebnih trgovinah, Systembolaget. Odprte so do 6 zvečer vendar se brez osebne izkaznice alkohola ne da kupiti .

Nakupovanje

Švedska je znana po svetovno znanem podjetju Ikea. IKEO so ustanovili v mestu Smaland na Švedskem. Leta 1943 je pri 17 letih Ingvar Kamprad prodajal škatlice vžigalic, svinčnike in manjše pohištvo. Svoje podjetje je imenoval "IKEA" saj je to akronim njegovega imena in priimka ter imena kmetije in mesta, kjer je preživel svoje otroštvo. Dostave je opravljal kar s svojim kolesom, pozneje pa se je združil z okoliškim mlekarskim tovornjakom. Zaradi tako učinkovitega pristopa so njegove cene ostale nizke. IKEO vsako leto obišče več kot 500 milijonov ljudi, kar pomeni, da je največji ponudnik pohištva na svetu. IKEA ima skoraj 300 trgovin v 36 državah, 42 distribucijskih centrov v 18 državah in več kot 1000 dobaviteljev. 10.000 IKEINIH izdelkov proizvaja kar pet tovarn po vsej Evropi. IKEA vsako leto dostavi več kot 250 milijonov kubičnih metrov izdelkov. Zbaszynek na Poljskem je mesto, kjer je največja tovarna za lesne izdelke. Vsako leto izdelajo 30 milijonov miz, pisarnih miz in omar. V bližnjem mestu Nowe Skalmierzyce je COM 40, dobavitelj za IKEO, kjer proizvedejo 3.000 podloženih kosov pohištva, vključno z 900 Ektop kavči.

Gospodarstvo in ekonomija

Švedska ima enega od najvišjih življenjskih standardov na svetu. Država, ki je močno odvisna od mednarodne trgovine, ima zelo razvit industrijski sektor. Kmetijstvo predstavlja manj kot 2% BDP. Glavni kmetijski proizvodi so žita, mlečni izdelki, meso in krompir. Švedska ima številna naravna bogatstva:gozdove, železo, svinec, baker, cink in vodno energijo za hidroelektrarne. Industrijski sektor prispeva skoraj tretjino BDP. Med glavne proizvodnje dejavnosti na Švedskem spadajo predelava lesa, papirna industrija, proizvodnja elektronske opreme, industrijska predelava hrane ter proizvodnja farmacevtskih izdelkov. Vedno večji pomen v gospodarstvu imajo tudi nove tehnologije skupaj z biokemijo. Storitveni sektor, kamor spadajo tudi telekomunikacije in informacijska tehnologija, prispeva več kot dve tretjini BDP.

Kmetijstvo

Švedska ima 3.1 mil. ha njiv in trajnih nasadov (6,8 %) ter 630.000 ha travnikov in pašnikov (1,4 %), predvsem v Skaniji na jugu, na osrednjem Švedskem in severneje ponekod na obali Botniškega zaliva. Kljub neugodnim podnebnim razmeram, zmanjševanju obdelovalnih površin in števila zaposlenih je kmetijstvo zaradi visoke produktivnosti sposobno pokrivati tri četrtine domačih potreb po hrani. Sicer prevladujejo majhne in srednje velike kmetije, vendar so že v 18. in 19. stoletju začeli zaokroževati kmetijska zemljišča in s tem ustvarili gospodarsko učinkovit sistem samotnih kmetij s sklenjenimi obdelovalnimi zemljišči v neposredni bližini. Povprečna velikost kmetij je bila 1990 29,5 ha. 1960–1990 se je število kmetij zmanjšalo s 194.000 na 90.000 (za 54%). Najpomembnejša dejavnost je živinoreja. Je tesno povezana s poljedelstvom, saj na njivah pridelujejo predvsem krmo za živino. Severneje ležeče kmetije so skoraj v celoti odvisne od gozda, vendar je njihova prihodnost negotova, saj je Švedska, drugače od Finske in Avstrije, že pred vstopom v EU odpravila državne subvencije kmetijam. Na skrajnem jugu pridelujejo žita, predvsem pšenico, ječmen in oves, manj rž. Od drugih kultur so najpomembnejši še krompir, sladkorna pesa in oljna repica. V okolici mest pa pridelujejo povrtnino (zelje, čebula, paradižnik, fižol, grah idr.). V severnem delu je razvito gojenje kožuharjev (predvsem ameriške kune). Laponci gojijo tudi severne jelene. V južnih delih so najbolj razvite mlečna in mesna govedoreja ter prašičereja, ki v celoti pokrivajo potrebe po mlečnih in mesnih izdelkih.


Rudarstvo in energetika

Veliko rudno bogastvo je bilo eden od temeljev švedske vojaške moči od 15. do 18. stoletja. V preteklosti so bila najpomembnejša ležišča bakrove rude v okolici Faluna, a so danes že precej izčrpana. Z iznajdbo Thomasovega postopka so ob koncu 19. stoletja lahko začeli izkoriščati bogata nahajališča železove rude na severu (Kiruna, Gällivare, Malmberget, Grängesberg), kjer je v rudi ok. 64 % železa, vendar tudi precej fosforja (10. na svetu). Kopljejo jo v velikih dnevnih kopih in po železnici vozijo v pristanišči Luleà ob Baltskem morju in Narvik (Norveška). Pred tem so železovo rudo pridobivali na srednjem Švedskem, kjer je današnja kovinska industrija nastala iz nekdanjih fužin (Sandviken, Bofors, Degerfors, Västerfors). Pomembno je pridobivanje bakrove (7. na svetu), svinčeve in cinkove rude (9. na svetu) in pirita. V zaledju kraja Skellefteà so tudi največja nahajališča arzena v Evropi. Švedska sodi med države z največjo porabo električne energije na prebivalca. Instalirana moč vseh elektrarn je 35.889 MW. Kljub velikemu bogastvu vodne energije (41,5 % električne energije iz HE) je zelo odvisna od jedrske energije, saj imajo reke ravno pozimi, v času največje porabe, najmanj vode. Več kot polovico električne energije pridobijo v štirih jedrskih elektrarnah z 12 reaktorji in skupno instalirano močjo 10.040 MW (Barsebeck, Forsmark, Oskarshamn, Ringhals). Na referendumu 1980 se je večina volivcev strinjala z moratorijem za graditev novih zmogljivosti in zaprtje jedrskih elektrarn do 2010.

Gozdarstvo

Švedska ima 30,6 mil. ha gozdov (68 % površine); letni posek je 59,92 mil. m3 lesa. V gozdarstvu je zaposlenih ca. 40.000 ljudi, v lesni in papirni predelavi pa še okoli 130.000. Mešani gozdovi na jugu (hrast, smreka, jesen, lipa, breza) so precej izkrčeni, gospodarsko najpomembnejši so iglasti gozdovi v srednjem in severnem delu države. Polovica gozdov je v zasebni lasti, 37% v lasti države, občin in cerkve, 13% v lasti drugih pravnih oseb. Les je pomembna surovina za domačo lesno in papirno industrijo, del žaganega lesa in celuloze tudi izvažajo.

Kultura

Kultura je živa in plodna, posebno v književnosti, kiparstvu in ustvarjanju filmov. Švedsko ljudstvo ima skupen etični in kulturni izvor.

Znane švedske osebe: -Astrid Lindgren:švedska otroška pisateljica, * 14. november 1907, Vimmerby, Smaland, Švedska, umrla 28. januar 2002, Stockholm, Švedska. Njene knjige so prevedene v več kot 70 jezikov v več kot 100 državah. Rodila se je v kmečki družini. Od leta 1946 do leta 1970 je bila urednica za mlade v ugledni švedski založbi. Napisala je preko 30 del za mladino, pisanih realistično in z bogato fantazijo. Njena najbolj znana junakinja je Pika Nogavička (švedsko Pippi Langstrump), ki jo je pisateljica ustvarila za svojo hči Karin. Leta 1958 je postala druga dobitnica nagrade za mladinsko literaturo Hans Christian Andersen. Po njeni smrti je švedska vlada v njen spomin ustanovila nagrado Astrid Lindgren. Nagrada ima največji denarni sklad (med nagradami za otroško literaturo), ki znaša pet milijonov švedskih kron. Po njenih delih so bili posneti tudi filmi in nadaljevanke. Dela Najbolj znana dela Astrid Lindgren: - serija Pika Nogavička (Pippi Langstrump) (1945-1948) - Detektivski mojster Blomkvist (Mästerdetektiven Blomkvist) (1946) - Bratec in Kljukec s strehe (Karlsson pa taket) (1955) - Erazem in potepuh (1956) - Emil iz Lonnenberge (Emil i Lönneberga) (1963) - Brata levjesrčna (Bröderna Lejonhjärta) (1973) - Ronja, razbojniška hči (Ronja rövardotter) (1981)


-Alfred Nobel:Alfred se je rodil v Stockholmu na Švedskem, in sicer kot tretji sin (od štirih otrok) industrialca in izumitelja Immanuela Nobela (1801–1872) in Andriette Ahlsell Nobel. Po koncu krimske vojne se je družina vrnila na Švedsko. Alfred se je lotil raziskovanja eksploziva. Še posebej ga je zanimala uporaba nitroglicerina ter njegova stabilizacija. V začetnih poskusih z mešanjem nitroglicerina s smodnikom so se dogajale težke nesreče. V eni izmed njih je umrl tudi njegov mlajši brat. Alfred je vseeno nadaljeval poskuse ter leta 1867 odkril, da se nitroglicerin lahko stabilizira, če se vgradi v snov z dobrimi absorpcijskimi lastnostmi. Izbral je diatomejsko zemljo in to zmes patentiral kot dinamit. Leta 1876 je patentiral gelu podobno substanco, imenovano gelignit, ki je še bolj stabilna in ima še večjo eksplozivno moč. Zaradi svoje gelu podobne strukture je postala standard v rudarstvu. Zaradi velikega povpraševanja gradbene in seveda vojaške industrije po dinamitu je Alfred močno obogatel ter do svoje smrti odprl kar 90 tovarn. Veliko je potoval, največ je živel v Parizu, leta 1891 pa se je preselil v San Remo. Bil je izjemno ploden izumitelj, saj je patentiral kar 355 izumov.

-Zlatan Ibrahimović:nogometaš

-Avicii:DJ

Jezik

Švedski jezik je zelo podoben danščini, ferščini in islandščini ter pripada isti germanski veji indoevropske jezikovne družine kot nemščina in angleščina. Največja etična manjšina so Laponci (Sami), ki imajo značilno kulturo in jezik. Večina Laponcev govori tudi švedsko, v šolah na severu pa poučujejo oba jezika. Švedska abeceda je sestavljena iz 29 znakov. Dodatni trije so Å, Ä, in Ö. Razvrščeni so povsem na koncu abecede. V kolikor v telefonskem imeniku iščete priimek Åkerblad, ga najdete skoraj povsem na koncu.

Izobraževanje

Načelo glede izobraževanja na Švedskem je, da imajo vsi pravico do izobrazbe, ne glede na družbeni položaj, spol, poreklo in posebne potrebe. Učenci morajo obiskovati devetletno obvezno osnovno šolo, skoraj vsi šoloobvezni otroci šolanje nadaljujejo neposredno na srednji šoli še dodatna tri leta (na fotografiji shema izobraževalnega sistema).

Vse izobraževanje v javnih šolah je brezplačno. Običajno se učencem ali staršem ne zaračunava učno gradivo, šolski obroki, zdravstvene storitve ali prevoz.

-Predšolska vzgoja je predvidena in zagotovljena z zakonom od 1 leta starosti dalje do vstopa v obvezno šolanje. Otroke je možno vključiti v tri različne oblike: • vrtec (förskola, pre-school), • dnevno varstvo (familijendag, pedagogical care), • odprto predšolsko varstvo (öppen förskola, open pre-school) namenjenjeno otrokom staršev, ki se izobražujejo. Pri starosti 6 let otroci lahko prostovoljno vstopijo v enoletno pripravo (525 ur) na vstop v šolo.

-Obvezna osnovna šola (Grundskola) traja devet let (6-7 do 15-16 leta starosti). Švedski šolski sistem odlikuje posebnost, ki so jo uvedli v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja. Takratna politična odločitev je bila, da vsakdo (učitelji, podjetja, starši) lahko zaprosi za dovoljenje in licenco za odprtje šole. Izda jo nacionalna komisija, če so izpolnjeni nacionalni cilji in je zagotovljeno ustrezno finančno zaledje. Zasebne šole so financirane enako kot javne s strani občine, ne smejo zaračunavati dodatnih šolnin. Tako naj bi dosegli večjo konkurenčnost šol, zasebne šole namreč niso več le dopolnilo javnim, temveč alternativa. Danes je zasebnih šol približno enako kot javnih.

-Srednja šola (Gymnasieskola) traja tri leta, torej od 16 do 19 leta starosti. Do sedaj so imeli več študijskih programov, ki so vsi omogočali vstop v terciarno izobraževanje. Jeseni 2011 pa bodo uvedli spremembo na podlagi reforme srednjega šolstva. Dosedanje programe, ki so bili oblikovani v lokalnih okoljih, bodo zamenjali z 12 poklicnimi programi (neposreden vstop na visokošolski študij ne bo možen) in 6 splošnimi programi, ki bo pripravljali dijake na visokošolski študij.

-zobraževanje odraslih je v celoti financirano iz javnih sredstev. Za vstop je potrebna minimalna starost 20 let, razen v izobraževanju za priseljence (16 let). Ločijo: • osnovnošolsko izobraževanje za odrasle, • izobraževanje za priseljence: Swedish For Immigrants – SFI je osnovno izobraževanje namenjeno vsem, ki ne uporabljajo švedščine kot materinega jezika, učijo se švedskega jezika in pridobijo osnovno znanje o švedski družbi. Poučevanje je prilagojeno posameznikom in njihovim potrebam, ni možno hkrati biti vključen v ostale oblike formalnega izobraževanja, • izobraževanje odraslih s posebnimi učnimi težavami, • srednješolsko izobraževanje odraslih (dokvalifikacija ali prekvalifikacija).

Ljudske visoke šole (Folkhögskola) predstavljajo obliko izobraževanja odraslih. Prva ljudska visoka šola je bila ustanovljena leta 1868, danes jih je okrog 150 po vsej državi. Približno eno tretjino jih upravljajo občine ali regije, dve tretjini pa jih vodijo različne nevladne organizacije in združenja. Glavni cilj teh šol je zagotoviti ne le znanje in spretnosti ter tako dvigniti izobraževalne standarde, temveč tudi izkušnje in socialno ozaveščanje. Vsaka ljudska visoka šola je neodvisna pri odločanju o tem, kakšne tečaje zagotavlja, kar pomeni, da se med seboj lahko precej razlikujejo.

-Splošni tečaji so alternativa rednemu izobraževanju odraslih. Ustrezajo in zagotavljajo enake standarde in pravice kot osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje. Splošni tečaji lahko omogočijo možnost in upravičenost za vstop v visokošolsko izobraževanje.

-Višje strokovno izobraževanje (Yrkeshöskoleutbildning) je del postsekundarnega izobraževanja. Programi so pripravljeni v dogovoru in glede na potrebe delodajalcev in potrebe na trgu dela. Študente pripravljajo na konkretno delovno mesto oziroma poklic. Približno tretjina šolskega dela v programih je namenjena praktičnemu usposabljanju.

-Visokošolsko izobraževanje: Universitet (Universities) in Högskola (University colleges) ponujajo možnost študija velikega števila različnih programov. Usposabljanje lahko razdelimo na tri različne ravni, ki temeljijo ena na drugi.

Znana fakulteta na Švedskem je univerza v Lundu. Je javna univerza s sedežem v švedskem mestu Lund. Z več kot 45.000 študenti je največja visokošolska ustanova v Skandinaviji in ena najpomembnejših.

Sestavlja jo osem fakultet in vzporedno več inštitutov ter raziskovalnih centrov: Fakulteta za inženirstvo Naravoslovna fakulteta Pravna fakulteta Družboslovna fakulteta Medicinska fakulteta Fakulteta za humanistiko in teologijo Visoka šola za ekonomijo in menedžment Fakulteta za umetnost

Delo

Mobilnost švedskega trga dela je v primerjavi z drugimi evropskimi državami relativno visoka. Razlog za to je v socialni politiki in v politiki zaposlovanja, ki sta oblikovani tako, da spodbujata prožnost trga dela. Po Rehn-Meidnerjevem modelu iz leta 1950, naj bi politika trga dela povečala prožnost trga dela s prekvalifikacijo brezposelnih oseb in s tem zmanjšala brezposelnost. Načelo dela je vodilno načelo tudi za zaposlovalno in socialno politiko. Stopnje delovno aktivnega prebivalstva so v primerjavi z ostalimi državami visoke, zlasti za ženske in za starejše delovno aktivne ljudi (55-64 let). To pa še ne pomeni, da v zvezi z zaposlitvami na Švedskem ni težav. Zaposlitvene težave imajo predvsem mladi, ki prvič vstopajo na trg dela in priseljenci iz držav vzhodne Evrope. Politika zaposlovanja je močno usmerjena v enakopravnost med moškim in žensko. S tem namenom sta oblikovana tako davčni sistem kot tudi sistem socialnega varstva. Pri tem sta pomembna tudi starševski dopust ter nadomestilo zanj. Pomemben del te politike pa je tudi dnevno varstvo otrok, ki omogoča, da sta oba starša lahko zaposlena . Kombinacija teh politik je privedla do tega, da je delež delovno aktivnih žensk primerljiv z deležem delovno aktivnih moških. Po 2. svetovni vojni je Švedska v primerjavi z ostalimi kapitalističnimi državami imela zelo nizek delež delovno aktivnih žensk (26,3 %). Do leta 1987 pa so ženske predstavljale že 48 % delovno aktivnega prebivalstva, kar je Švedsko uvrstilo na drugo mesto, takoj za Finsko. Leta 1987 je 79,4 % žensk pod starostjo za upokojitev bilo ekonomsko aktivnih, kar pomeni, da si bile v plačani zaposlitvi ali na usposabljanju .

Varnost

Ni podatkov o varnostnih razlogih zaradi katerih bi odsvetovali potovanje. Je varna dežela. Pozorni moramo biti na osebno lastnino. Dragocene predmete (denar, kreditne kartice, potni list in druge vrednosti) imejte vedno pri sebi ali jih shranite v hotelski sef. Priporočajo, da si pred potovanjem pridobite potovalno in zdravstveno zavarovanje. Preverite, ali obstajajo kakšne omejitve in ali vaša zavarovalna polica krije vse storitve, ki bi jih želeli uporabiti.

Zdravje

Za obisk države ni potrebno nobenega cepljenja ali kakšne posebne preventive.

Telekomunikacije

Švedska je z visoko razvitim optičnim omrežjem med telekomunikacijsko najbolj razvitimi državami na svetu.

Telefon

Klicna številka iz Švedske v Slovenijo je 00 386 + območna št. (brez 0) + klicana številka. Klicna številka iz Slovenije na Švedsko je +46 + območna št. (brez 0) + klicana številka. Pokritje vašega mobilnega omrežja preverite pri vašem operaterju. Telefoni in internet so na voljo povsod.

Pošta

Pošta deluje po istem principu kot v Slovenijiin ostalih evropskih državah.

Spoštujte običaje

Na Švedskem se večina velikonočnih svečanosti odvija v tednu pred njo. Na Veliki četrtek se deklice zamaskirajo v velikonočne čarovnice in se sprehodijo skozi sosesko ter menjajo sličice za sladkarije. Po tem težkem tednu, ko tešijo tek po sladkarijah majhnim čarovnicam, so Švedi pripravljeni na obilno kosilo iz jajc, kruha, sladkarij in kave. Obvezni so lahki švedski limpu kruh, lešnikov kolač in šunka ter sir. Za Švedsko je egalitarizem ena izmed največji vrednot. Konsenz in kompromis so vgrajeni v poslovno in zasebno življenje. Pri poslovanju s Švedsko so zato zunanji znaki hierarhije med sodelavci ali status sodelavca, navzven manj jasno izraženi ali pa sploh niso izraženi.

Prihod na destinacijo

Zahteve za vstop

Slovenskim državljanom vizum ni potreben. Slovenski državljani lahko v vse države članice EU vstopajo z veljavno osebno izkaznico.

Švedskim državljanom vizum ni potreben

Z letalom

Švedska ima ogromno letališč zato ni nikakršnih težav kar se tiče potovanje iz drugih držav na Švedsko.Največje letališče se nahaj v Stockholmu (Arlanda Airport)

Z avtom

Potovati z avtom po visoko kakovostnih švedskih cestah je enostavno, vendar bodite pozorni na jelene in lose. V kolikor potujete z lastnim vozilom je mednarodno vozniško dovoljenje nepotrebno, v primeru najema vozila pa ga potrebujete. Avto lahko najamete že na letališču, kjer imajo svoje poslovalnice vse večje mednarodne agencije.


Z ladjo

Na Švedsko vozijo trajekti iz Danske, Finske, Norveške, Nemčije, Poljske, Estonije in Velike Britanije. Pristanišče so Gotheburg, Helsingborg, Malmö in Stockholm. Dodatno pristanišče za trajekte, ki vozijo v Nemčijo je Trelleborg.

Transport po destinaciji

Na Švedskem je razvejan tako letalski, kot avtobusni in železniški promet. V kolikor niste v stiski s časom se raje poslužujte slednjih dveh. Vlaki so zunaj mest osnova Švedskega javnega transporta, avtobusi pa so v uporabi predvsem tam, kjer ni na voljo železnice.

Letalo

Notranji letalski prevozi niso predragi. Več informacij dobite na spletni strani švedske službe za zračni promet.

Vlak

Stockholm je upravičeno ponosen na svojo podzemno železnico, imenovano T-banan. Pokriva 100 km prog in ima 100 postaj.

Avto

Omejitve hitrosti na Švedskem so naslednje: v naseljih 50 km na uro izven naselij 70 km na uro hitra cesta 90 km na uro avtoceste 110 km na uro. Mnoge mednarodne rent a car agencije imajo svoje poslovalnice na Švedskem. Priporočeno je mednarodno vozniško dovoljenje zadostuje pa tudi le slovensko. Informacije o cenah bencinov in ostale informacije dobite na spletnem naslovu Amzs.

Avtobus

Med vsem večjimi mesti vozijo ekspresni avtobusi družbe Swebus Express. Stockholm ima svoj avtobusni potniški promet in je v upravljanju Stockholm Transit Authority. Pod njihovo oskrbo je tudi podzemna železnica in nekatere lokalne železniške proge. V Gotheburgu se lokalni promet odvija predvsem s pomočjo tramvajskega sistema.

Taxi

Vsako večje mesto ima več taxi služb, tako da kakšnih posebnih težav glede tega ni pričakovati.

Kolo

Lahko kolesarite po deželi in zasebnih cestah. Vendar ne kolesarite čez dvorišče hiš,po obdelovalnih površinah in po površninah,ki je možno poškodovati. Kolesarjenje je dovoljeno na zasebnih cestah;lastniki ne smejo postaviti označb za prepoved kolesarjenja. Splošna prepoved po planinskih poteh ne obstaja.

Spanje in namestitev

Švedska ima visoko paleto nastanitev od hotelov,hostelov,motelov,koč ..Veliko ljudi pa se odloči za kampiranje saj je veliko ceneje kot ostale storitve.

Hoteli

Izbirate lahko med hoteli vseh kategorij vendar je dobro vedeti ,da so cene veliko višje kot v Sloveniji.

Kampiranje

Na Švedskem lahko kampiraš kjer želiš,zato se veliko turistov posložuje takega načina nastanitve.

Nadredna destinacija