Šrilanka v 10 dneh

Iz wiki.potnik.si

Skoči na: navigacija, iskanje

2.1.2016 Avtor: Mag. Simon Meglič

Vas zanima, kje raste depilacijska krema na drevesih? Kje med vožnjo ne gledajo v vzvratno ogledalo in kje jedo riž z roko? Če najdete v gozdu slona, ga lahko daste novim krušnim staršem, če pa najdete želvje jajce na plaži, ga lahko prodate v želvje zavetišče, kjer ga bodo zakopali v pesek in čakali, da se mogoče izleže bela albin želva. V desetih dneh sva se zaljubila v otok Šrilanka. Prijazni ljudje, dobra hrana odlična klima, živali in kup znamenitosti so naju navdušili. Od 21. februarja do 1. marca sva se odpravila na potovanje po Šrilanki. Preberite iskriv potopis, ki vas bo popeljal preko te starodavne dežele.


Zemljevid poti.

Oglej si pot na Google zemljevidih >>

Želvje zavetišče - Benota

Zakaj pa želve potrebujejo zavetišče, bi se vprašali. V kraju Bentota blizu mesta Galle smo se ustavili v želvjem zavetišču. Šrilanka je namreč zelo priljubljeno gnezdišče želv. Prav tako so želvja jajca lokala kulinarična poslastica, zato so želve postale ogrožene. V želvjem zatočišču zato odkupujejo jajca želv od domačinov, ki jih poberejo na plaži. Ta jajca posadijo v pesek in po določenem času se zvalijo male želvice, ki jih potem v bazenčkih še nekaj časa krmijo. Ko so želve dovolj velike, jih varno spustijo v ocean. Zavetišče je vredno ogleda. V njem boste videli tudi želvo, ki je brez pigmenta zaradi genetske napake in je zato popolnoma bela.

Želvje jajce, ki ga drži v rokah skrbnik zavetišča.
Prav prijeten občutek je, ko držiš v rokah želvo, ki so jo rešili v zavetišču.


Nasad cimeta

Prvič sva v naravi videla, kako raste cimet. To so nizka drevesa/grmičevje, s katerega potrgajo lubje dovolj zgodaj, da je sredica mehka, in ga obdelajo ter posušijo. Liste cimeta pa dajo v kotel, da potem destilirajo eterično cimetovo olje, ki je zelo cenjeno, saj ima številne zdravilne učinke.

Nasad cimetovih dreves.
Destilacija cimetovega olja v velikem kotlu.


Rudnik dragih kamnov - opalov

Poleg cimetovega nasada je bil tudi rudnik/nahajališče dragih kamnov opalov, ki so različnih barv in so mlečne teksture. Ti kamni so zelo priljubljeni pri izdelovalcih nakita po svetu. V več kot 10 m globokem jašku je delavec polnil vedro z zemljo. Polno vedro potegnejo z ročnim vitlom na površje, kjer z vodo ročno izpirajo vsebino, podobno kot pri iskanju zlata. Potem sva si ogledala, kako v delavnici te kamne ročno obdelajo, obrusijo in vdelajo v nakit.

Izpiranje opalov iz zemlje, podobno kot pri iskanju zlata.
Dobro poglejte in videli boste v globokem jašku delavca, ki v vedro nalaga zemljo ter stoji do kolen v vodi. Če se kdaj pritožujete nad delovnimi pogoji, se spomnite na tega reveža.


Mesto trdnjava - Galle

Galle je slikovito mesto znotraj ogromne trdnjave, ki so jo zgradili pred 400 leti Portugalci. Kasneje, v 17. stoletju, so trdnjavo Nizozemci prenovili in dogradili. Z zanimanjem sva se sprehajala med ostanki trdnjave in uživala v lepih razgledih. Mesto je priljubljena turistična točka. Midva sva spala v hotelu Closenberg, nekaj minut vožnje iz mesta na pečini z lepim razgledom.

Pogled na mesto Galle, obdano z mogočnim obzidjem
Pogled na svetilnik med palmami v slikovitem mestu Galle.

Opazovanje kitov - Mirissa

Zgodaj zjutraj smo se odpravili v pristaniško mesto Mirissa, ki je izhodišče za opazovanje kitov. Od decembra do aprila se pridejo k obali Šrilanke parit kiti grbavci. V pristanišču smo se vkrcali na barko, si nadeli rešilne jopiče in se podali na "lov" za kiti. Valovi na oceanu so bili precej visoki, zato vam priporočam tablete proti slabosti. Po nekajurnem potovanju smo končno zagledali v daljavi dva kita. Ta dan se nam jima žal ni uspelo povsem približati, drugače pa jih je mogoče opazovati zelo od blizu. Pri kitih rabiš nekaj sreče.

Barka, s katero smo zasledovali kite.
Na Šrilanki so popularne ribarnice na kolesih. V pristanišču naložijo ribe na predelan prtljažnik in jih potem razvažajo po vaseh v notranjosti. Tale dedek si je naložil res ogromno ribo.

Safari v Yala nacionalnem parku

Izkoristila sva priložnost iti na nepozabni safari v Yala nacionalni park, ki je drugi največji in najbolj obiskani šrilanški narodni park. V njem sva dobila terensko vozilo, voznika in posebnega vodnika, ki nama je opisoval zanimive posebnosti in nama razkazoval živali. Nekaj ur smo se vozili po kolovozih mimo jezer in dreves. Opazili smo res veliko živali v njihovem naravnem okolju (slone, bivole, različne ptice, pave...). Ogled parka toplo priporočava. Prespala sva v bližnjem tematskem hotelu Elephant Reach, s katerim sva bila zelo zadovoljna. Imela sva svoj udoben bungalov.

S takšnimi dvignjenimi džipi smo se vozili, da smo bili na varnem pred živalmi.
Vrhunec dneva je bil slon, ki se je mastil ob sadnem drevesu in lomastil po njem.


Delo na polju - Wellawaya

Najin voznik je ustavil, ko smo zagledali skupino kmetov, ki so delali na polju. Šrilanka ima čudovita riževa polja, ki so najlepša takrat, ko riž še zeleni. Zaimivo je bilo opazovati, kako na roke žanjejo riž in z voli orjejo zemljo.

Riževo polje.
Oranje z voloma in bosimi nogami.


Botanični vrt - Hakgala

Hakgala botanični vrt je na poti Nuwara Eliya-Badulla. Vrt ima svežo klimo, ker je v gorah, in je priporočljiv postanek na poti.

Leja v bujnem rastju tropskega botaničnega vrta.
Čeprav je bilo toplo, so nekateri šrilanški obiskovalci nosili smešne zimske kape.


Gorsko letovišče - Nuwara Eliya

Nuwara Elija je priljubljeno letovišče predvsem za Angleže zaradi svoje "pomladne klime" in nudi prijeten pobeg od vročega dela nižinske Šrilanke. Midva sva spala v Grand Hotel Nuwara Eliya, ki je mogočen kolonialni hotel s prostornimi sobami in dobro hrano.

Lepi zeleni terasasti vrtovi, značilni za to področje, na katerih gojijo različne vrste zelenjave.
Nasmejana branjevka, ki je zelenjavo prodajala kar za cesto. To je tu precej pogost pojav.
Pogled na prelepe nasade čaja. Tukaj pridelujejo vrhunske čaje.
V Nuwara Eliyi smo šli na tržnico, kjer lahko kupiš različne šrilanške začimbe in zelenjavo, sadje in še marsikaj drugega.

Pridelava čaja - Labukelle

Najboljši čajevci rastejo nad 1200 m nadmorske višine. Zato so gore Šrilanke posejane z nasadi čajevca in tam pridelujejo vrste najboljših čajev na svetu. V tovarni čaja so naju podučili, da zeleni, črni in early grey čaji prihajajo z iste rastline. Razlog za razliko je zgolj nadaljnja obdelava listov. Zeleni čaj naredijo tako, da samo posušijo liste čajevca in je zato tudi najbolj zdrav čaj, saj vsebuje precej antioksidantov. Za črni oz. pravi čaj liste čajevca poškropijo z vodo, da oksidirajo, in tako dobijo značilno aromo in barvo, zgubijo pa se antioksidanti.

Tradicionalna obiralka čaja, ki obira liste čajveca.
Leja se je preizkusila v noši košare na glavi tako kot nabiralke čaja.


Sušenje listov čajevca v velikih kadeh, skozi katere piha topel zrak.
Delavec za sortirnim strojem, kjer ločujejo delce čaja v različne kvalitetne razrede. Najcenejši je čajev prah, ki ga pogosto dobimo v vrečkah v trgovini, pa tega niti ne vemo, so nas opozorili v tovarni.


Kulturna prestolnica - Kandy

Z gora sva se spustila v mesto Kandy (v preteklosti se je imenovalo Senkadagala), ki je kulturna prestolnica Šrilanke in zadnja prestolnica monarhije Sinhala, ki se je pričela 5 stoletij pred našim štetjem. Slikovito mesto je obkroženo z obročem gora in največjo šrilanško reko Mahaweli Ganga. V Kandy sva si pogledala čudovite Kraljeve botanične vrtove, šla na tradicionalno plesno predstavo in si pogledala budistični tempelj Sri Dalada Maligawa, v katerem je shranjen Budov zob. V mestu se tudi ohranjajo tradicionalne obrti. Ogledala sva si obrt/umetnost/ ročne poslikave blaga in izrezovanja umetnin iz lesa.

Prav zanimivo je bilo, kako sem se lahko s fotoaparatom približal tropu opic in jih posnel od blizu.
Leja, navdušena nad lepoto rož v Kraljevih botaničnih vrtovih.



Ročna poslikava blaga.
Prestižni leseni kipci tesarskih mojstrov.
Sri Dalada Maligawa - tempelj Budovega zoba.
Sri Dalada Maligawa - tempelj Budovega zoba.
Znak za zapiranje oken v Hotelu Mahaweli Reach, ki je zgrajen v gorah blizu gozda. In res sva zjutraj v bližini hotela opazila radovedne opice.
Receptor v hotelu je imel zanimivo uniformo, saj je bil podložen kot igralci ameriškega nogometa..



Vrt začimb - Naula

V Nauli sva se ustavila v vrtu začimb, kjer so v naravi vabljivo vonjale različne vrste začimb. Strokovnjak nama je predstavil uporabo različnih začimb in ayurvedskih eteričnih olj. Zelo zanimvo je bilo ugotoviti, kako sodobna kozmetična in farmacevtska industrija uporablja učinkovine in starodavna znanja o rastlinah s Šrilanke. Dali so nama sok rastline, ki je dišala kot Weet depilacijska krema, in dejansko je na naravni način odstranila dlake z roke.

Plod kakavovca.
Po zaključku ogleda vrta so Lejo razveselili še z gratis ayurvedsko masažo. Tukaj se ponuja tudi dobra priložnost za nakup zdravilnih olj.

Tradicionalna šrilanška vas in življenje - okolica Sygrije

Odpravila sva se na nekajurni izlet v tradicionalno šrilanško vas, kjer so nama pokazali, kako je včasih živela tipična šrilanška družina.

Sama vodiva volovsko vprego. Pri evropskih volih ne vidiš tako velike bule na hrbtu.
Domačinka nama je pripravila zelo okusno jed na palmovih listih s kokosom in česnom.


Poizkusil sem se v vožnji tuk-tuka, ki je na Šrilanki najbolj priljubljeno prevozno sredstvo. Občutek je, kot bi vozil moped, le da je na treh kolesih. Leja se je kar držala za ušesa, ko je škrtal menjalnik.
Takole sva se povzpela na opazovalnico slonov, ki se je dvigala ob jezerčku in riževem polju. Kmetje takšne opazovalnice uporabljajo za plašenje slonov, da jim ne pojedo vseh pridelkov.


Zlati tempelj in kolona menihov v Dambulli

V bližini Dambulle smo obiskali Zlati tempelj "Golden temple", ki sta skupaj z Jamskim templjem že 22 stoletij med najbolj priljubljenimi romarskimi središči za budiste in Hindujce. Templji v Dambulli so proglašeni za UNESCOVO kulturno dediščino.

Zlati tempelj z ogromnim zlatim kipom Bude.
Kipi menihov v zanimivi koloni pri Zlatem templju.


Sigiriya - levja skala

Sigiriya - levja skala je ogromen, 200 metrov visok, osamelec bluzu Dambulle. Kralj Kasyapa, ki je živel od leta 477 – 495, je dal postaviti palačo na vrhu te gore in jo dekorirati z barvitimi freskami. Peš smo se povzpeli na skalo, v katero so vklesane stopnice. Težko si je predstavljati, kako so v tistih časih peš nosili material, kamne, potrebne za gradnjo palače, saj je bilo že nam, ko smo se vzpenjali, pošteno vroče.

Sigiriya - frontalni pogled s parka.
Palača na vrhu, kjer je tudi manjši ribnik, v katerem se z vodo polivajo romarji.


Ayurvedska klinika

Med potjo sva si ogledala tudi eno izmed številnih ayurvedskih klinik. Pri njih se ayurvedsko zdravljenje povrne iz državne zdravstvene blagajne enako kot zdravljenje z zahodno medicino. Ayurvedsko zdravljenje precej temelji na duhovnem miru in uporabi zelišč.

Zeliščna savna, v kateri cimetovo liste žgejo, da vdihavaš eterična olja, ki se pri tem sproščajo.
Leseni zapisi, ki prehajajo iz roda v rod in učijo, kako zdraviti z ayurvedo.


Recepcija ayurvedske klinike.
Doktorica ayurvedske medicine, specializirana za zdravljenje kačjih pikov (tako kot njeni predniki), ki je na videz precej mlajša, kot je v resnici.

Mihintale - zibelka budizma

Thera Mahinda je prišla na Sri Lanko iz Indije na polno luno v juniju in srečala kralja Devanampiyatissa ter tako prinesla budizem iz Indije na Šrilanko. Zato vsakega junija budisti množično romajo v Anuradhapura in Mihintale. Tam sva šla na prijeten sprehod med ruševinami samostana in stubami.

Stuba, obkrožena s stebri.
Jedilnica v samostanu.


Anuradhapura

Anuradhapura je ena od starodavnih prestolnic Šrilanke, znana po dobro ohranjenih ruševinah in je pod zaščito UNESCA. Bila je prestolnica Šrilanke od 4. stoletja pred našim štetjem do 11. stoletja našega štetja. Območje je sveto budistom, veliko 16 km2 in obkroženo s samostani. Še danes je to eden najbolj stabilnih centrov politične moči in urbanega življenja v Južni Aziji.

Ogromna stuba, ki smo jo obiskali ob sončnem zahodu.
Glasbeniki v tradicionalnih oblačilih, ki so igrali romarjem ob stubi.


Polonnaruwa

Za časa vladavine kralja Parakramabahuja (Zlata doba Polonnaruwa), ko sta cvetela trgovina in kmetijstvo, so stremeli k temu, da nobena kapljica vode, ki je padla z neba, ni šla v nič, ampak so jo porabili za razvoj dežele.

Ruševine templja.
Ogromen kip Bude, vklesan v skalo.


Sirotišnica slonov v Pinnawelu

Posebno doživetje je bil obisk Pinnawela, sirotišnice za divje slone, kjer smo si lahko ogledali slone pri kopanju in kupovali izdelke iz slonjih iztrebkov (npr. papir). Sirotišnica blizu mesta Kegalle je bila ustanovljena že leta 1975 na 10 ha kokosovih planatž ob reki Maha Oya. Namenjena je bila negi osirotelih slončkov, ki so jih našli v džungli. Tam je bilo 84 slonov.

Sloni na popoldanski kopeli v reki Maha Oya.
Izdelava papirja iz slonovih iztrebkov.


Sloni hitijo s kopanja nazaj v sirotišnico.
Kipci iz kokosovih orehov.


Negombo - letovišče in ribiška vasica

Negombo je bil včasih ribiška vasica, sedaj pa je to priljubljeno turistično letovišče s peščenimi plažami. Na plaži je malo bolj vetrovno, kar odlično suši ribe lokalnih ribičev, ki jih nato prodajajo na tržnici in celo izvažajo po celem svetu. Negombo obdaja morje na eni strani, na drugi pa je velika laguna, ki je videti kot slikovito jezero. To je bila najina zadnja destinacija, kjer sva se malo spočila in uživala v luksuznem hotelu Jetwing Lagun pred poletom na Maldive...

Plaža pred Jetwing Sea hotelom.
Sušenje rib na plaži pred ribjo tržnico v Negombu.


Zgodbe in zanimivosti s ceste

Vožnja skozi Šrilanko je prav posebno doživetje, saj opazite na njih neverjetne prizore. Vozite se večinoma manj kot 60 km/h in ceste so polne tuk-tukov, vozniki katerih nikoli ne pogledajo, ali je cesta prosta, ko se vključujejo, le trobijo. Vozniki so res kaskaderji, saj nikoli ne gledajo v vzvratno ogledalo in trobijo ves čas, da opozarjajo na svojo lokacijo. Toplo priporočam, da najamete lokalnega voznika, kot smo ga mi. Dobite ga že za 50€ na dan in je to najboljši način za potovanje po Šrilanki. Recite vozniku, naj vas pelje v lokalne restavracije in trgovine, saj so sicer navajeni, da vas vozijo v restavracije in trgovine, ki so namenjene turistom in imajo precej višje cene.

Nisva mogla verjeti, kako ročno žagajo ploh iz debla.
Smetarji in koši za smeti so res nekaj posebnega.


Hrana

Hrana na Šrilanki je zelo okusna, saj je to domovina najrazličnejših začimb. Domačini jejo kar z rokami in riž pomakajo v različne omakice. Hrana za domačine je precej pekoča, vendar turistom ponavadi postrežejo milejšo obliko. V turističnih restavracijah pa lahko jeste tudi normalne zahodnoevropske jedi, vendar vam priporočam, da tudi kulinarično spoznavate deželo in poskusite njihove lokalne jedi.

Naš vodič pri jedi z rokami.
Priljubljeno ingverjevo pivo.


Koristne popotniške informacije o Šrilanki

.

Wiki.potnik.si vodič po Šrilanki>>

Nacionalna turistična organizacija Šrilanke >>

Spala sva v naslednjih hotelih:

  1. Hotel Closenberg, Galle
  2. Hotel Elephant Reach, Yala
  3. Grand Hotel, Nuwara Eliya
  4. Sigiriya Village - Sigiriya
  5. Deer Park Hotel - Pollonnarruwa
  6. Hotel Jetwing Lagoon at Negambo

Avtor potopisa in slik

Mag. Simon Meglič, navdušen popotnik